Franja

mulceō -ēre, mulsī, mulsum, star. mulctum (sor. z mulgēre)

1. (po)gladiti, (po)božati, (po)čehljati, (po)čohati, (po)praskati, (po)drgniti: barbam Plin., manu mulcens barbam O., colla, vitulum O., alternos (sc. pueros) linguā V. rahlo obliz(ov)ati.

2. rahlo dotakniti (dotikati) se: aristas, cantu (pojoč) O., virgā capillos O., aëra motu Lucr. rahlo gibati, aethera pennis Ci. poet. ali aethera prhutati, frfotati po zraku, huc navem Enn. ap. Prisc. sem gnati (o morju); occ.
a) pahljati, hladiti koga: somnus Erysichthona pennis mulcebat O., florem Cat., zephyri mulcebant flores O., mulcet aura rosas Pr.
b) pocula sucis Lyaei Sil. ljubko (na)polniti.

3. metaf.
a) (u)tešiti, (po)tešiti, (u)tolažiti, (po)tolažiti, pomiriti (pomirjati), (u)blažiti, (u)krotiti, (o)lajšati, (o)hladiti (naspr. irritare ipd.): Vell., mulcente et increpante Marcio L., regit animos et pectora mulcet V., pectora equorum Lucr., aliquem ali animos dictis O., mulcens tigres carmine Orpheus V., fluctūs iras V., variā vulnera ope O., dolores nervorum Plin., Somne, qui corpora fessa mulces O. zaziblješ v spanec, uspavaš.
b) laskati (se) komu, sladkati se, dobrikati se, prilizovati se komu, razveseliti (razveseljevati), očarati: aliquem laudibus Pac. ap. P. F., audire, quod aures mulceat Q., rudes atque agrestes animos admiratione Q., grato Dauni puellas carmine mulces H., vestras mulcebant carmina aures O., meum pectus poëta mulcet H., sensūs videntur m. Lucr.

okvir² moški spol (-a …) figurativno der Rahmen
v okviru im Rahmen (des …)
okvir u možnosti im Bereich der Möglichkeiten
okviru podjetja innerbetrieblich
presegajoč okvir podjetja überbetrieblich
gibati se v določenih okvirih sich in Bahnen bewegen, sich im Rahmen des … bewegen
pasti iz okvira aus dem Rahmen fallen

ōs-citō -āre -āvī -ātum in ōs-citor -ārī (ōs citāre usta gibati, premikati)

1. (za)zijati, (za)zevati: Pl., Enn. ap. Serv., oscitat leo Col. poet. odolin se odpira, folia arborum ad solem oscitant Plin. se obračajo, alites oscitantes Cat. kričeče.

2. poseb. od dolgčasa, zaradi utrujenosti, bolezni (za)zehati: oscitat extemplo Lucr., ut pandiculans oscitatur Pl., admone eum, ne postea tam improbe oscitet Sen. ph., qui marcent et oscitantur Sen. ph., in iure stans … sonore oscitavit Gell.; z acc.: quid adhuc oscitamus crapulam hesternam? Aug. od včerajšnje pijanosti; pren.: cum maiores (sc. calamitates) impendēre videantur, sedetis et oscitamini Corn. sedite in brezbrižno držite križem roke. — Od tod adj. pt. pr. ōscitāns -antis, adv. ōscitānter zevajoč = zaspan, brezbrižen, ležeren, lagoden, malomaren, nemaren, otopel, brezčuten, apatičen: interea oscitantes opprimi Ter., oscitans iudex Ci., oscitans Epicurus Ci., oscitans inscitia oscitantis ducis Ci., ista oscitans sapientia Ci., solute, leniter, oscitanter agere Ci., hesternā potatione oscitantes Ci.

poples -itis, m (domnevno iz indoev. kor. *pel- gibati, sukati, vrteti)

1. kolenski zgib, kolenska jamica, golen, podkolenica: Stat., Val. Fl. idr., succiso poplite V., succisis feminis poplitibusque L., genua poplitesque et crura (sc. bovis) Col., succisis poplitibus in genua se excipere Sen. ph.

2. sinekdoha koleno: Lucr., Lucan. idr., duplicato poplite V. s pripognjenim kolenom, contento poplite aliquid mirari H. (gl. I. contentus), poplitibus semet excipere Cu. spustiti se na kolena.

πωλέομαι d. m. [Et. prv. pom. gibati se, sor. πολέω in πέλομαι. – Obl. ep. 2 sg. πωλέ' (= πωλέεαι), impf. iter. πωλέσκετο; ion. praes. πωλεῦμαι, pt. πωλεύμενος, impf. πωλεύμην] zahajam kam, pogosto prihajam kam εἴς τι, ἐπί τι, μετ' ἄλλους občujem s kom.

сидячий sedeč;
в -чем положении sede;
вести -чую жизнь mnogo sedeti, malo se gibati

следовать
за кем slediti komu;
чему ravnati se po čem;
кому posnemati koga; gibati se, iti; potekati, izhajati;
события следуют одно за другим dogodki se vrstijo drug za drugim;
с. совету poslušati svet;
morati, biti treba (prav, dobro, pravilno, spodobno), biti dolžan;
так и следует tako se tudi spodobi, tako je treba;
как следует kakor se spodobi, kakor je treba;
сколько следует с меня koliko sem dolžen;
мне с вас следует od vas imam dobiti;
вам следует лучше учиться morate se bolje učiti;
так делать не следует tako se ne sme delati;
это следовало бы изменить to bi se moralo spremeniti;
следующим образом na sledeči način, takole;
обратитесь к кому следует obrnite se na pristojno osebo