správiti (-im) | správljati (-am)
A) perf., imperf.
1. (s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom)
spraviti lisico iz brloga stanare la volpe
spraviti zamašek iz steklenice estrarre il tappo dalla bottiglia
spraviti omaro skozi vrata far entrare l'armadio dalla porta
spraviti les iz gozda trasportare il legname dal bosco
spraviti blago mimo carinikov introdurre clandestinamente, contrabbandare la roba
2.
z udarcem spraviti koga na tla stendere qcn. con un pugno
spraviti koga iz zapora far uscire qcn. di prigione
spraviti koga v zapor, za zapahe cacciare qcn. in prigione
spraviti od doma, od hiše cacciare di casa
spraviti oviro s poti rimuovere l'ostacolo
spraviti madež s tkanine togliere, eliminare la macchia dal tessuto, smacchiare il tessuto
spraviti otroke v posteljo portare i bambini a letto
spraviti pijanca na noge rimettere in piedi l'ubriaco
spraviti stvari v red rimettere le cose in ordine
spraviti stvari v sklad coordinare qcs.
spraviti koga k pameti ricondurre alla ragione, far ragionare qcn.
spraviti koga v bes, obup, zadrego far arrabbiare, disperare; mettere in imbarazzo qcn.
spraviti koga v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti koga pod svojo oblast sottomettere qcn.
3.
spraviti konja v dir spronare il cavallo al galoppo
spraviti napravo v gibanje avviare, mettere in moto il meccanismo
4. spraviti ob far perdere:
spraviti ob premoženje far perdere il patrimonio
spraviti ob živce far impazzire
spraviti ob čast far perdere la reputazione
5. mettere, portare in serbo; immagazzinare:
spraviti seno immagazzinare il fieno
6. mettere via, riporre, mettere al sicuro:
spraviti dokumente mettere via i documenti
spraviti denar, zlatnino mettere al sicuro il denaro, i preziosi
7. riconciliare, rappacificare:
spraviti sprte sosede riconciliare i vicini in lite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
s težavo spraviti iz koga besedo stentare a cavare di bocca qualche parola a qcn.
spraviti koga s poti, s sveta ammazzare qcn., far fuori, togliere di mezzo qcn.
ničesar ne moči spraviti z jezika non poter dire niente
spraviti si koga z vratu liberarsi di qcn.
spraviti koga h kruhu trovare un lavoro per qcn., sistemare qcn.
spraviti koga na led ingannare, truffare qcn.; pog. fregare qcn.
pren. spraviti podjetje na noge rimettere in sesto l'impresa
spraviti koga na beraško palico ridurre qcn. sul lastrico
spraviti koga na pravo pot riportare qcn. sulla retta via
spraviti na svet mettere alla luce, partorire
spraviti na oni svet mandare all'altro mondo, ammazzare
spraviti otroke sistemare i figli
spraviti prireditev pod streho allestire (con successo) uno spettacolo
spraviti v denar vendere
spraviti koga v grob provocare la morte di qcn.
spraviti koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
pog. spraviti vase mangiare
spraviti dol mandar giù
pog. spraviti skup, skupaj izpit dare, superare l'esame
spraviti v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti v neugoden položaj mettere in difficoltà
spraviti v bolnico ricoverare all'ospedale
spraviti v obup far disperare, portare alla disperazione
spraviti v promet mettere in circolazione
spraviti v zagato mettere nei guai
spraviti v zmoto indurre in errore
B) správiti se (-im se) | správljati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. andarsene; andare:
spraviti se spat andare a letto
spraviti se izpod nog, izpred oči togliersi di tra i piedi, sparire dagli occhi
2. spicciarsi:
hitro se spravi, ne moremo čakati e spicciati! Non possiamo aspettare
3. accingersi, mettersi a:
spraviti se k branju, delu mettersi a leggere, al lavoro
4. spraviti se nad (napasti, napadati) attaccare qcn.
Zadetki iskanja
- stacionáren (-rna -o) adj.
1. stazionario, fisso, fermo; stanziale
2. costante, stabile, permanente:
stacionarni turizem turismo stanziale
fiz. stacionarno gibanje moto stazionario, permanente
med. stacionarno zdravljenje ospedalizzazione, degenza in ospedale - stávkoven de gréve
stavkovna blagajna fonds moški spol de gréve
stavkovno gibanje mouvement moški spol de gréve
stavkovni odbor comité moški spol de gréve
stavkovna parola mot moški spol d'ordre de gréve
stavkovna podpora allocation ženski spol de gréve
stavkovna straža piquet moški spol de gréve
stavkovni val vague ženski spol de gréves - stávkoven de huelga; huelguista
stavkovna blagajna caja f de subsidio a los huelguistas, fondo m de huelga, caja f de resistencia en huelgas
stavkovno gibanje movimiento m huelguista
stavkovni odbor comité m de huelga
stavkovna parola consigna f de huelga
stavkovna podpora subsidio m de huelga
stavkovna straža piquete m de huelga
stavkovni val ola f de huelgas - stavkovn|i (-a, -o) Streik- (val die Streikwelle, fronta die Streikfront, straža der Streikposten, gibanje die Streikbewegung)
- svetóven du monde, mondial, universel, international
svetovno čudo merveille ženski spol du monde
svetovno gibanje mouvement mondial
svetovno gospodarstvo économie mondiale
svetovna gospodarska konferenca conférence économique internationale
svetovna gospodarska kriza crise économique mondiale
svetovni jezik langue universelle
svetovna literatura littérature universelle
svetovni mir paix ženski spol du monde (ali mondiale, filozofija universelle)
svetovno mnenje opinion mondiale
svetovno morje océan moški spol
svetovni nazor conception ženski spol du monde, idéologie ženski spol, idées qu'on a sur le monde
svetovna politika politique mondiale
svetovni položaj situation mondiale
svetovno potovanje tour moški spol du monde
svetovni požar conflagration universelle
svetovni prestiž, sloves réputation (ali renommée) mondiale (ali universelle), prestige international
svetovna produkcija production mondiale
svetovno prvenstvo championnat moški spol du monde
svetovna razstava exposition universelle
svetovni rekord record mondial
svetovni rekorder détenteur moški spol du record mondial
svetovna sila puissance mondiale
svetovna sindikalna zveza fédération syndicale mondiale
svetovna trgovina commerce mondial, échanges internationaux
svetovna vojna guerre mondiale
prva (druga) svetovna vojna Première (Deuxième) Guerre mondiale
Svetovna zdravstvena organizacija Organisation mondiale de la santé (O.M.S.)
svetovna zgodovina histoire universelle
svetovna zveza union internationale - svetóven mundial; universal; del mundo; internacional
Svetovna Banka Banco m Mundial
svetovni kongres (gibanje, gospodarstvo, organizacija, požar, mir) congreso m (movimiento m, economía f, organización f, conflagración f, paz f) mundial
svetovno mnenje opinión f del (ali al) mundo
svetovni jezik (razstava, zgodovina) idioma m (exposición f historia f) universal
svetovna književnost literatura universal (ali mundial)
svetovno morje océano m
svetovna politika (trg, prestiž) política f (mercado m, prestigio m) internacional
svetovna država imperio m
svetovna sila potencia f mundial, gran potencia f
svetovni sloves fama f (ali renombre m) mundial
svetovna gospodarska konferenca conferencia f económica internacional
svetovna gospodarska kriza crisis f económica mundial
svetovni nazor concepción f del mundo, (ideologija) ideología f; cosmovisión f
svetovna produkcija producción f mundial
svetovni položaj situación f mundial (ali internacional)
svetovno potovanje vuelta f al mundo, viaje m alrededor del mundo
svetovna trgovina comercio m mundial (ali internacional)
svetovni zemljevid mapamundi m
svetovno čudo maravilla f del mundo
svetovna poštna zveza Unión f Postal Universal
svetovna zdravstvena organizacija Organización f Mundial de la Salud (krajšava: OMS)
svetovna sindikalna zveza Confederación f Internacional de Sindicatos
svetovni potnik trotamundos m
svetovni, -a prvak(inja) campeón m, -ona f mundial (ali del mundo)
svetovno prvenstvo campeonato m mundial (ali del mundo)
svetovni rekord marca f (ali angl record, récord m) mundial
svetovni, -a rekorder(ka) poseedor m, -ra f de la marca (ali angl del récord, record) mundial
svetovna vojna guerra f mundial
prva svetovna vojna (1914 do 1918) la primera guerra mundial
druga svetovna vojna (1939-1945) la segunda guerra mundial
svetovna zveza unión f internacional
svetovna zveza bivših bojevnikov Federación f Mundial de Excombatientes - svetovn|i (-a, -o) Welt- (čas die Weltzeit, dogodek das Weltereignis, duh der Weltgeist, kongres der [Weltkongreß] Weltkongress, nazor die Weltanschauung, pokal der Weltpokal, Weltcup, položaj die Weltlage, red die Weltordnung, rekord der Weltrekord, die Weltbestleistung, sistem das Weltsystem, uspeh der Welterfolg, gospodarska kriza die Weltwirtschaftskrise, javnost die Weltöffentlichkeit, konferenca die Weltkonferenz, kulturna dediščina das Weltkulturerbe, literatura die Weltliteratur, obla die Weltkugel, politika die Weltpolitik, proizvodnja die Welterzeugung, razstava die Weltausstellung, revolucija die Weltrevolution, senzacija die Weltsensation, slava der Weltruhm, trgovina der Welthandel, uganka das Welträtsel, uspešnica der Welterfolg, zgodovina die Weltgeschichte, znamka die Weltmarke, verstvo die Weltreligion, zaloge množina der Weltvorrat, dogajanje das Weltgeschehen, gibanje die Weltbewegung, gospodarstvo die Weltwirtschaft, javno mnenje die Weltmeinung, mesto die Weltstadt)
svetovnega pomena von Weltbedeutung
svetovnega slovesa weltberühmt, umetnik ipd.: von Weltrang
v svetovnem merilu im Weltmaßstab - svobôden (-dna -o) adj. libero:
svobodni ljudje in sužnji uomini liberi e schiavi
svobodne države paesi liberi
hist. Svobodno tržaško ozemlje (STO) Territorio Libero di Trieste (TLT)
svobodno gibanje libera circolazione
svobodno oblikovanje cen libera formazione dei prezzi
svobodna trgovina libero commercio
svoboden prevod traduzione, versione libera
biti svoboden essere celibe, nubile
pren. pustiti komu svobodno pot lasciare a qcn. di decidere di testa propria
sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
svobodna carinska cona zona franca
svobodna konkurenca libera concorrenza
svobodna luka porto franco
svobodni poklic libera professione
jur. svoboden preudarek discrezione, discrezionalità
lit. svobodni verz verso libero - športen pridevnik
1. (o telesni aktivnosti) ▸ sportšportna aktivnost ▸ sporttevékenységšportno društvo ▸ sportszövetségšportna prireditev ▸ sportrendezvényšportni objekt ▸ sportlétesítvényšportna oprema ▸ sportfelszerelésšportno igrišče ▸ sportpályašportna kariera ▸ sportkarrier, sportpályafutásšportni dogodek ▸ sporteseményšportno tekmovanje ▸ sportversenyšportni navdušenci ▸ sportrajongókSopomenke: atletski
Povezane iztočnice: športna dvorana, športna vzgoja, športni park, športna medicina, športno ribištvo, športna novinarka
2. (o obliki vozila ali njegovih delov) ▸ sportšportno podvozje ▸ sportalvázšportni sedež ▸ sportülésšportno vozilo ▸ sportjárműŠportni sedeži so odlični in zadnja dva sedeža sta prav tako odmerjena po telesu sopotnikov. ▸ Kiválóak a sportülései és a hátsó két ülés is az utasok mérete szerint készült.
Povezane iztočnice: športni avto, športni avtomobil, športni terenec
3. (o materialu in kroju) ▸ sportšportna oblačila ▸ sportruházat, sportruhašportna obutev ▸ sportcipőSodobna športna oblačila so krojena tako, da se telesu prilegajo in hkrati omogočajo gibanje. ▸ A modern sportruhákban a testhezálló szabás ellenére szabadon lehet mozogni.
Povezane iztočnice: športni copati, športni modrček, športni nedrček
4. (o telesnem videzu) ▸ sportosšportni videz ▸ sportos külsőšportna postava ▸ sportos alkat, sportos testalkat, sportos alakV kopalkah je tako s ponosom pokazala svojo športno postavo in trebušne mišice. ▸ Fürdőruhában büszkén mutogatta sportos alkatát és hasizmait.
Sopomenke: atletski
5. (o obnašanju) ▸ sportszerűšportno obnašanje ▸ sportszerű viselkedésšportno navijanje ▸ sportszerű drukkolás, sportszerű szurkolásIgralci so različno spoštovali pravila športnega obnašanja. ▸ A játékosok eltérő módon viszonyultak a sportszerű viselkedés szabályaihoz.
Mladi športniki so nas navdušili z odličnimi igrami, navijači pa z glasnim in športnim navijanjem. ▸ A fiatal sportolók kiváló játékukkal lelkesítettek bennünket, a szurkolók pedig hangos és sportszerű drukkolásukkal. - študentsk|i [ê] (-a, -o) studentisch, Studenten- (časopis die Studentenzeitung, dom das Studentenwohnheim, Studentenheim, nemiri Studentenunruhen množina, parlament das Studentenparlament, bratovščina die Studentenverbindung, izkaznica der Studentenausweis, gibanje die Studentenbewegung, življenje das Studentenleben)
- študêntski (-a -o) adj. šol. studentesco, dello studente, degli studenti; universitario:
študentski dom casa dello studente, studentato
študentska čepica berretto goliardico
študentska menza mensa universitaria
študentsko naselje quartiere degli studenti
študentsko gibanje movimento studentesco
1968. je leto študentskih protestov il '68 (1968) è l'anno della contestazione studentesca - telésen bodily; corporal; corporeal; physical, material; fleshly
telésna kazen corporal punishment
telésna lepota physical beauty
telésna vaja physical exercise
telésno gibanje physical exercise
telésna straža bodyguard
telésni užitki (jedi itd.) creature comforts pl
kraljevi telésni zdravnik physician in ordinary of the king
telésna moč physical strength
telésna poškodba bodily harm (ali injury)
telésna preiskava body search
telésna nega hygiene, beauty culture - telúričen (-čna -o) adj. (zemeljski) tellurico:
telurično gibanje movimento tellurico - totálen (-lna -o) adj.
1. (popoln) totale, completo, assoluto:
totalno ravnovesje equilibrio totale
2. (celovit, celoten) totale, integrale
3. redko (totalitaren) totalitario; totalizzante:
voj. totalna žrtev olocausto
totalna vojna guerra totale
fiz. totalni odboj riflessione totale
totalni refraktometer totalrifrattometro
šport. totalno gibanje movimento totale - tréznosten
tréznostno društvo temperance society
tréznostno gibanje temperance movement - trójen (-jna -o) numer.
1. triplo:
opraviti trojno delo fare un triplo lavoro
2. triplice:
trojno gibanje morske vode: valovanje, morski tokovi, plimovanje il triplice moto dell'acqua marina: moto ondoso, correnti marine, marea
kem. trojna vez legame triplice
hist. trojni pakt patto tripartito
trojna zveza Triplice Alleanza
šport. trojni položaj (pri streljanju) tre posizioni
kem. trojna valenca trivalenza
polit. trojni komite trilaterale
šport. trojni zadetek tripletta - turbulénten (-tna -o) adj.
1. inquieto, irrequieto, agitato
2. fiz. turbolento:
turbulentno gibanje moto turbolento - upočasníti (-ím) | upočasnjeváti (-újem) perf., imperf. rallentare, decelerare; ritardare:
upočasniti hojo rallentare il passo
upočasniti gibanje ritardare il moto - ustaši samostalnik
zgodovina (nacionalistično gibanje) ▸ usztasákustaši in četniki ▸ usztasák és csetnikekzločini ustašev ▸ usztasák bűneihrvaški ustaši ▸ horvát usztasavodja ustašev ▸ usztasák vezetője