ékstra
A) adj. inv. pog. (nenavaden, poseben) straordinario, eccellente, di qualità superiore, extra:
ekstra olje olio extra, di qualità extra
ekstra vino vino speciale
B) adv. extra:
ekstra fin extrafino
Zadetki iskanja
- góst, -a, -o dense, épais, compact, dru, serré
gost glavnik peigne moški spol fin
gosta juha soupe ženski spol épaisse
gosta megla brouillard moški spol épais (ali dense)
gosto prebivalstvo population ženski spol dense
gost promet trafic moški spol (ali circulation ženski spol) dense - gŕlo (-a) n
1. laringe; gola; strozza:
(kronično) vnetje grla laringite; pog. mal di gola
2. (najožji del predmeta) collo (di bottiglia); strozzatoio; zoccolo (di lampadina)
3. publ.
ozko grlo strozzatura
4. adv.
iz vsega grla, na vse grlo a gola spiegata, a piena voce
pren. biti česa do grla sit averne fin sopra i capelli, essere stufo di qcs.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti suho grlo aver sete
pren. poplakniti grlo sciacquarsi la bocca
pren. nastaviti komu nož na grlo mettere qcn. alle strette, mettere il coltello alla gola di qcn.
pren. pognati vse po grlu sperperare, scialacquare tutto
beseda mu je obtičala v grlu la parola gli è rimasta nella strozza
pren. voda mu že v grlo teče ha l'acqua alla gola
strah ga je grabil, stiskal za grlo aveva una paura da morire
žalost mu je stiskala grlo aveva, sentiva un groppo alla gola - groz|en [ô] (-na, -no) entsetzlich, furchtbar, schrecklich; schaurig; grauenhaft; figurativno Mords-, Sau- (sreča das Mordsglück, Sauglück)
grozna vročina die Siedehitze
grozno fin scheißvornehm - híša casa f ; edificio m
Bela hiša Casa Blanca
dvojna hiša casa doble
enodružinska hiša casa habitada por una sola familia
javna hiša casa pública, burdel m
mestna hiša (magistrat) casa de ayuntamiento, palacio m comunal
polna hiša (gledališče) llenazo m
petnadstropna hiša casa de cinco pisos
rojstna hiša casa natal
sosedna hiša casa contigua (ali vicina)
stanovanjska hiša casa de vecindad
trgovska hiša casa de comercio
vikendska hiša casa para el fin de semana, casa veraniega
vrstna hiša casa alineada
imeti lastno hišo tener casa propia
iti od hiše do hiše ir de casa en casa
vsakdo je gospodar v svoji hiši cada cual manda en su casa
montažna hiša casa prefabricada - hŕbten dorsal
hŕbtni mozeg spinal cord, spinal marrow
hŕbtna plavut dorsal fin
hŕbtno letenje aeronavtika upside-down flying, inverted flying
hŕbtno plavanje backstroke - iméti (-ám)
A) imperf.
1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate
2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile
3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?
4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.
5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi
6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina
7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api
8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna
9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?
10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo
11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando
B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini
C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene - íti ir; andar
iti po poti tomar un camino
iti ven salir
iti gor, dol subir, descender
iti za kom seguir a alg
iti po zdravnika ir a buscar al médico
iti k zdravniku ir al médico
iti v gledališče ir al teatro
iti v šolo ir a la escuela (al colegio)
iti h koncu, h kraju acabarse, tocar a su fin
iti komu na roke asistir a alg
iti iz sobe salir de la habitación
iti na delo ir al trabajo, ponerse al trabajo
iti na potovanje ir de viaje
iti po vodo ir por agua
iti svojo pot proseguir su camino
iti vase volver sobre sí
iti po isti poti nazaj volver sobre sus pasos
takó ne gre así no puede ser
ne gre drugače no puede ser de otro modo
naj gre, kot hoče pase lo que pase
gre mu za glavo se juega la cabeza
gre za (moje življenje) se trata (de mi vida)
gre za življenje in smrt es cuestión de vida o muerte
ne gre mi iz glave no se me quita de la cabeza
za kaj gre? ¿de qué se trata?
posli gredo dobro el negocio marcha bien
kako ti gre? ¿cómo te va? - izpít examen moški spol , épreuve ženski spol
pismeni (ustni) izpit examen écrit (oral)
sprejemni izpit examen d'admission (ali d'entrée)
zrelostni izpit examen de fin d'études secondaires, (v Franciji) baccalauréat moški spol, familiarno bac(hot) moški spol
napraviti, narediti, opraviti izpit passer (ali réussir (à), être reçu à) un examen
pasti pri izpitu échouer (ali être refusé à) un examen, familiarno rater un examen, être recalé à un examen - izpríčan (-a -o) adj. knjiž. espresso, dimostrato:
kraj je izpričan že v srednjem veku della località si ha testimonianza fin dal medio evo - jádrnica voilier moški spol , bateau moški spol (ali canot moški spol) à voiles , (jahta) yacht moški spol à voiles
hitra jadrnica fin voilier, racer moški spol - jêdro (-a) n
1. (notranji del semena) nocciolo; (orehovo) gheriglio; anima
2. (notranji del česa) anima
3. (največji, najpomembnejši del česa, tudi ekst. ) nucleo, nocciolo; nerbo; sostanza; essenza:
jedro prebivalstva so predstavljali obrtniki il nucleo della popolazione era costituito dagli artigiani
ugotoviti jedro problema identificare il nocciolo del problema
oče in sin sta si v jedru enakega značaja padre e figlio hanno in sostanza la stessa indole
jedro vojske il grosso, il forte dell'esercito
4. fiz., kem. nucleo:
atomsko jedro nucleo (dell'atomo)
helijevo, uranovo jedro nucleo di elio, di urano
5. biol. (celično jedro) nucleo
6. teh. (kar se da v formo, da nastane v ulitku votlina) anima
7. do jedra pren. fino in fondo, al fondo; nel midollo, nelle midolla; (fin) nell'intimo:
spoznati koga do jedra conoscere qcn. fin nell'intimo
iti stvarem do jedra andare all'intimo delle cose
do jedra pokvarjen človek uomo depravato fin nel midollo
8. geol. carota, nucleo, testimone:
geol. zemljino jedro nucleo terrestre
9. usnj. groppone
10. pal. nucleo
11. les. durame, cuore del legno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
urb. jedro mesta nucleo, centro storico
meteor. jedro nizkega zračnega pritiska zona di bassa pressione
num. jedro novca metallo prezioso (nella moneta)
zool. kameno jedro strato interno (della conchiglia)
astr. kometno jedro nucleo della cometa
min. kristalizacijsko jedro germe, nucleo, centro di cristalizzazione
elektr. magnetno jedro nucleo magnetico - jemáti (jêmljem)
A) imperf. ➞ vzeti
1. prendere;
jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
jemati denar na posodo prendere denaro in prestito
2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
jemati sobo prendere, affittare una camera
jemati davke imporre, riscuotere tasse
3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
jemati komu pogum scoraggiare qcn.
4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente
5. (z glagolskim samostalnikom):
jemati v službo, na delo assumere
jemati v čiščenje pulire
jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
jemati za hlapce prendere in servizio
jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare
6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli
7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio
8. (imeti določen odnos do česa):
jemati za šalo prendere per scherzo
jemati resno prendere sul serio
9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
jemati zdravilo prendere la medicina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
jemati vid togliere la vista, accecare
žarg. jemati ure prendere lezioni
besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
jemati na znanje prendere atto di qcs.
jemati v zakup appaltare
iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
jemati voljo demoralizzare, disincentivare
jemati vzorce campionare
B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente! - jesén automne moški spol
(v) jeseni en automne, à l'automne
začetek jeseni commencement moški spol (ali début moški spol) de l'automne
pozna jesen arrière-saison ženski spol, fin ženski spol de l'automne
jesen prihaja l'automne arrive (ali approche) - jesén otoño m
v jeseni, jeseni en otoño
pozna jesen fines m pl del otoño; fin m de otoño
začetek jeseni comienzo m del otoño
jesen prihaja ya llega el otoño - kásen tardif, avancé
v kasnem poletju vers la fin de l'été
kasni srednji vek le moyen âge finissant, la fin du moyen âge
kasnejši postérieur; (počasen) lent
kasno tard
najkasneje au plus tard
prekasno trop tard
kasno je il est (ali se fait) tard, l'heure est avancée
bolje kasno kot nikoli mieux vaut tard que jamais - klicáj signo m (ali punto m) de admiración
začetni (zaključni) klicaj principio m (fin m) de admiración - kód adv.
1. (izraža vprašanje po prostoru, po katerem se dogaja premikanje) dove, per dove; da, di dove:
kod se gre na grad? (per) dove si va al castello?
do kod hočeš priti? (fin) dove vuoi arrivare?
od kod si doma? di dove sei?
pren. ne vedeti ne kod ne kam cacciarsi, trovarsi in un vicolo cieco
2. (izraža, da se dejanje dogaja na poljubnem kraju) da qualche parte:
gotovo se skriva tam kod si nasconde certamente lì da qualche parte - kóder
A) adv. da qualche parte
B) konj.
1. (v oziralnih odvisnikih) (per) dove; (dokoder) (fin) dove; (odkoder) da dove, donde:
koder je divjal vihar, je drevje polomljeno dove ha imperversato il temporale, gli alberi sono rimasti schiantati
zapelji, do koder moreš va' con la macchina fin dove puoi
odšel je v kraj, od koder ni vrnitve se ne è andato in un luogo, da dove non c'è più ritorno
2. (izraža poljubnost prostora, po katerem se dogaja premikanje) dovunque:
koder hodi, ga spremljajo otroci dovunque vada, i bambini gli corrono dietro - koléno (-a) n
1. anat. ginocchio (m pl. -chi; f pl. -chia):
posaditi si otroka na kolena prendere il bambino sulle ginocchia
kolena se mi šibijo, tresejo le ginocchia fanno giacomo giacomo
do kolen segajoče krilo gonna che arriva al ginocchio
gristi kolena arrampicarsi con le mani e i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. upogniti pred kom kolena piegare il ginocchio davanti a qcn.
vulg. biti, stati do kolen v dreku essere nella merda fino al collo
pren. ne segati komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
poznati že od mladih kolen conoscere fin dall'infanzia
dati otroka čez kolena sculacciare il bambino
spraviti koga na kolena mettere in ginocchio qcn.
vreči se komu pred kolena mettersi in ginocchio davanti a qcn.
biti na kolenih essere vinto, prostrato
pejor. po kolenih se plaziti pred kom strisciare sulle ginocchia davanti a uno
2. teh. gomito (di un tubo)
3. pren. (krivina, zavoj) curva; ansa, meandro (di un fiume)
4. grado, linea di parentela:
bratranec v drugem kolenu cugino di 2o grado
5. adm.
knjigovodsko koleno barra