komólec (-lca) m
1. anat. gomito:
opreti se s komolci appoggiarsi sui gomiti
pren. znati uporabljati komolce farsi avanti coi gomiti
pren. biti zadolžen do komolcev essere indebitato fino al collo, fino ai capelli
2. obl. pog. (rokav na komolcu) gomito
3. nekdaj (dolžinska mera, 44 cm) cubito
Zadetki iskanja
- kotíček (-čka) m
1. dem. od kot angolino, angoletto, angolo; cantuccio; recesso:
v skrivnem kotičku srca in un angolo nascosto, nei recessi del suo cuore
pretakniti vse kotičke frugare dappertutto
uredili so prodajni kotiček za cigarete è stato allestito uno spaccio per le sigarette
dvorana je bila polna do zadnjega kotička la sala era piena fino all'ultimo posto
2. (skrajni del ust, oči) angolo della bocca, degli occhi
3. (soba, prostor za kako dejavnost) angolo; saletta:
kuhinjski kotiček angolo cottura
šahovski kotiček saletta per gli scacchi
4. (stalna rubrika v časopisu) rubrica, pagina:
ugankarski kotiček pagina enigmistica - kráj1 (-a) m
1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
odročen kraj luogo fuori mano
domači, rodni kraj luogo, suolo natio
kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
letoviški, turistični kraj località turistica
kopališki kraj località balneare
2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
topli, hladni kraji zone calde, fredde
močvirnat kraj zona paludosa
3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
na kraju samem sul luogo stesso
4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
avgust gre h kraju agosto sta per finire
biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
biti pri kraju essere alla fine
dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
iti (s kom)
h kraju essere al lumicino
ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
priti komu do kraja convincere uno
strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
namembni kraj destinazione
lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
rel. sveti kraji luoghi santi - krí1 (krví) f
1. fiziol. sangue:
kri brizga, teče iz nosa, ust il sangue schizza dalla ferita, corre dal naso, dalla bocca
kri se mu je curkoma ulila il sangue sgorgò a fiotti
dati, odvzeti kri dare, donare, cavare il sangue
izkašljati, pljuniti kri sputare sangue
strjena kri sangue coagulato
rdeč kot kri rosso sangue
človeška, živalska kri sangue umano, animale
biti oškropljen s krvjo essere macchiato di sangue
ožuljen do krvi coi piedi feriti
s krvjo zalite oči occhi iniettati di sangue
puščati kri salassare, cavare il sangue (a)
dajalec, darovalec krvi donatore di sangue
pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
darovati, dati, prelivati kri (za svobodo) dare, versare il proprio sangue (per la libertà)
boriti se do zadnje kaplje krvi battersi fino all'ultimo sangue
2. (kri kot nosilec temperamenta, čustvenega stana, spolnosti, nekaterih značajskih posebnosti) sangue:
krotiti svojo kri frenarsi, controllarsi
biti burne in nagle krvi avere il sangue caldo, bollente
ohraniti hladno kri mantenere il sangue freddo
pren. biti brez krvi (osebe iz zgodbe) essere esangue
kri mu je zavrela il sangue gli montò alla testa
kri se mu je umirila si è calmato
to mu je v krvi (questo) ce l'ha nel sangue
3. (izraža sorodstveno, socialno, poklicno pripadnost) sangue:
(človek) mešane krvi di sangue misto
kri njene krvi sangue del suo sangue
biti plebejske, plemenite krvi essere di sangue plebeo, aristocratico
modra kri se ji pretaka po žilah è di sangue blu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri ni voda buon sangue non mente
kri mu je planila, udarila v glavo arrossì fortemente
pren. dejanje, ki ga opere le kri un atto che può essere lavato solo nel sangue
(nedolžna) kri vpije po maščevanju il sangue innocente chiama vendetta
kri mu je zastala, zledenela (v žilah) si sentì ghiacciare il sangue nelle vene
pren. postati meso in kri realizzarsi
piti (komu)
kri succhiare il sangue (a)
pren. broditi po krvi sguazzare nel sangue
biti, ležati v krvi essere coperto di sangue
zatreti upor v krvi, s krvjo soffocare la rivolta nel sangue
imeti ribjo kri non scomporsi mai
po naftovodih teče rjava kri negli oleodotti scorre il petrolio
mlaka krvi lago, pozzo di sangue
pren. biti žejen krvi, hlepeti po krvi aver sete di sangue
koga pretepsti do krvi picchiare qcn. a sangue
med. naval krvi congestione
transfuzija krvi trasfusione del sangue
anat. arterialna, venozna kri sangue arterioso, venoso
PREGOVORI:
mlada kri se ne zataji buon sangue non mente
mlada kri mirno ne stoji ogni puledro vuol rompere la sua cavezza - krtača samostalnik
1. (pripomoček za čiščenje) ▸ kefemehka krtača ▸ puha kefe, puha sörtéjű kefetrda krtača ▸ kemény kefežičnata krtača ▸ drótkefežična krtača ▸ drótkefekrtača s ščetinami ▸ sörtekefe, sárkefekrtača za čiščenje ▸ tisztító kefekrtača za čevlje ▸ cipőkefekrtača za obleko ▸ ruhakefeskrtačiti s krtačo ▸ kontrastivno zanimivo kikefélzdrgniti s krtačo ▸ kefével dörzsöl, kefével sikáločistiti s krtačo ▸ kefével tisztítGumijasta krtača se izvrstno obnese za odstranjevanje odmrlih dlak in je še posebej primerna za negovanje vzhodnjaških mačk s fino kratko dlako. ▸ A gumikefe kiválóan alkalmas az elhalt szőrzet eltávolítására, és különösen alkalmas a rövidszőrű keleti macskák ápolására.
Občasno s čistilom za tla in krtačo za ribanje zdrgnite kamnita in betonska tla ter tla s ploščicami, da odstranite umazanijo, ki se je nabrala. ▸ Időnként padlótisztítóval és súroló kefével dörzsölje át a kő- és betonpadlókat, valamint a kerámialappal burkolt padlót, hogy eltávolítsa a felgyülemlett szennyeződéseket.
Za čiščenje vzmetne žimnice uporabite mehko krtačo, moč sesanja naj ne bo prevelika, za peno pa uporabite nastavek za sesanje težko dostopnih mest. ▸ A rugós matracot puha kefével tisztítsa , állítsa alacsonyra a szívóteljesítményt, a habhoz pedig használja azt a szívófejet, ami a nehezen elérhető helyek porszívózására szolgál.
Konja najprej skrtačimo z grobo krtačo, da odstranimo večje kose umazanije, nato pa še z mehko krtačo. ▸ A lovat először durvább kefével kell átkefélni, hogy eltávolítsuk a szőrére tapadt nagyobb szennyeződéseket, majd puhaszőrű kefével.
Povezane iztočnice: sirkova krtača
2. (pripomoček za nego telesa) ▸ kefekrtača za lase ▸ hajkefeokrogla krtača ▸ körkefemasažna krtača ▸ masszázskefeploščata krtača ▸ lapos hajkefeposušiti s krtačo ▸ kefével beszárítpočesati s krtačo ▸ kefével kifésülSvojo pričesko oblikujte s sušenjem z veliko okroglo krtačo. ▸ A frizuráját nagyméretű körkefével szárítsa be. - kúhati to cook; to boil; to prepare food; (v pari) to stew
kúhati čaj, kavo to make (ali to prepare) tea, coffe
ta fižol se težko kuha this bean is a bad boiler
dobro, fino kúhati to do fancy cooking
preprosto kúhati to do plain cooking
kaj se kuha v tem kotlu? what's brewing in this cauldron?
nekaj se kuha (figurativno) fresh trouble is brewing, something is brewing
jaz si sam kuham I cook my own food
ta krompir se dobro kuha these potatoes are good boilers
ona dobro kuha she cooks well, she is a good cook
kúhati na malem ognju to simmer
kúhati jezo na koga to bear someone a grudge
kúhati žganje to distil spirits (iz from)
vročina me kuha I am feverish
nekaj slabega se je kuhalo there was mischief brewing - kúpa (-e) f
1. coppa, calice; nappo; knjiž. poculo:
sladoledna kupa coppa di (per) gelato
kristalna kupa coppa di cristallo
izpiti grenko kupo do dna bere il calice amaro fino alla feccia
2. bicchiere
3. gastr.
sadna kupa macedonia (di frutta) - lás (-ú) pl. lasjé m
1. capello;
lasje capelli, capigliatura, chioma; knjiž. crine
pramen, šop las ciuffo di capelli
lasje hitro rastejo, se redčijo, sivijo i capelli crescono rapidamente, si diradano, ingrigiscono
barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase tingere, pettinare, avvolgere, intrecciare, tagliare, asciugare, lavare i capelli
pog. dobiti sive lase, izgubiti lase incanutire, perdere i capelli
popraviti si lase aggiustarsi la capigliatura
bujni, gosti, kodrasti, razmršeni lasje capelli folti, ricciuti, scarmigliati
črni, kostanjevi, rdeči, svetli lasje capelli neri, castani, rossi, biondi
2. tekst. pelo
3. na las (v adv. rabi izraža enakost) esattamente, completamente; proprio:
ali je res tako? Na las tako è proprio così? Proprio così
4. za las (v adv. rabi) per poco, per un pelo:
za las smo ušli nesreči abbiamo evitato l'incidente per un pelo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pijača mu že gre v lase il vino gli sta andando alla testa
lasje se mu ježijo od strahu i capelli gli si rizzano in testa dalla paura
nihče mu ni skrivil lasu nessuno gli ha torto un capello
lase si je pulila od obupa si strappava i capelli dalla disperazione
zardeti do las arrossire fino alla radice dei capelli
skočiti si v lase prendersi per i capelli
za lase privlečeni sklepi conclusioni tirate per i capelli
njegovo življenje visi na lasu la sua vita è sospesa a un filo
biti si v laseh litigare
skočiti si v lase accapigliarsi
delati sive lase creare gravi preoccupazioni, grattacapi
lasje (na koruznem storžu) pennacchio
bot. žabji las callitriche (Callitriche)
PREGOVORI:
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina - lepo
1. schön; figurativno poudarjalno: schön, fein
lepo po vrsti schön der Reihe nach
vozi(te) lepo počasi! schön langsam fahren!
lepo čisto prepisati: schön/fein säuberlich
lepo priden otrok: schön/fein brav
lepo, da schön/fein, [daß] dass
vse lepo in prav, ampak schön und gut, aber
2. s pridevnikom (dobro) wohl- (rejen wohlgenährt, wohlbeleibt, vzgojen wohlerzogen, oblikovan wohlgeformt, formuliran wohlgesetzt, proporcioniran wohlproportioniert, raščen wohlgestaltet); (fino, lično) fein- (rezan obraz [feingeschnitten] fein geschnitten, izoblikovan feingebildet, ebenmäßig, usločen [feingeschwungen] fein geschwungen)
3. (primerno) gut (lepo se obnašati sich gut aufführen, lepo se vesti sich gut benehmen); (dobro) gut
lepo delovati pred ozadjem ipd.: sich gut ausnehmen
lepo zveneti izjava ipd.: sich gut anhören
lepo se začenjati gut anfangen
4.
prosim lepo! bitte sehr!
lepo prositi inständig bitten
lepo se priporočati sich bestens empfehlen
5.
lepo pristajati kleidsam sein
lepo skrbeti za koga/kaj (jemanden/etwas) umhegen
to je lepo od tebe das ist hübsch von dir
to bo še lepo! das kann ja lustig werden!
že lepo in prav, ampak … alles schön und gut, aber …
| ➞ → imeti se - ležáti (-ím) imperf.
1. giacere, stare disteso, stare sdraiato:
ležati v postelji stare a letto
ležati na boku, na hrbtu, na trebuhu giacere sul fianco, supino, prono, ventre a terra
ležati kot mrtev giacere immobile
ležati na golih tleh dormire sul pavimento, sull'impiantito
ležati v bolnici stare in ospedale, essere ricoverato in ospedale
2. pren. (biti pokopan) essere sepolto, riposare:
tu leži (tu počiva, na nagrobnikih) qui giace
na tem pokopališču ležijo njeni predniki in questo cimitero sono sepolti i suoi antenati
3. ležati pri star. (imeti spolne odnose z) avere rappporti (sessuali) con
4. (nahajati se na površini, na določenem mestu; nekje sploh) stare, trovarsi; essere posto, disposto:
dežela leži na severu la regione si trova nel nord
organi ležijo v trebušni votlini tali organi sono disposti nella cavità addominale
5. (biti, zadrževati se kje brez koristi) giacere:
po skladišču ležijo velike zaloge in magazzino giacciono grandi scorte
6. (izraža stanje osebka)
ležati bolan, nezavesten, pijan essere malato, privo di sensi, ubriaco
ležati v hudi vročici avere una febbre da cavallo
ležati razmetan (knjige itd.) essere sparso, gettato qua e là
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. jeziki mu ležijo è bravo per le lingue
igralcu vloga ne leži l'attore non è tagliato per questo ruolo
pren. denar ne leži na cesti il denaro non casca dal cielo
to leži na dlani è evidente, lapalissiano, chiaro come la luce del sole
do pogreba leži pokojni v mrliški kapeli fino a sepoltura la salma giacerà esposta nella cappella mortuaria
povej, kaj ti leži na duši, na srcu dimmi che cos'è che ti tormenta
pren. dejanje mu težko leži na duši l'azione gli rimorde la coscienza
odgovornost leži na nas la responsabilità è nostra
vsa skrb leži na mojih ramah tutto il peso della responsabilità devo sopportarlo io
ležati na smrtni postelji essere moribondo, sul letto di morte
ležati v grobu, pod zemljo essere, giacere morto e seppellito
pren. ležati v prahu giacere nella polvere
ležati (kdo, kaj) v želodcu avercelo, avercela sullo stomaco
pren. ležati pred nogami essere ammirato, adorato (dal pubblico)
mat. kot leži nasproti osnovnici l'angolo giace di fronte alla base
ladja leži v pristanišču la nave è all'attracco
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme - lūculentus 3 (lūcēre, lūx)
1. poln svetlobe, prav, zelo svetel, presvetel, žaren, žareč, bleščeč: vestibulum Pl., caminus Ci. ep., dies Min.
2. metaf.
a) (po zunanjosti) brhek, lep, postaven, vznesen, krasen, izbran: femina Pl., forma Ter., Attis Mart., corpus, facies, signum perfecte l. Ap., vasa Hier. bleščeče.
b) (po obsegu, jedru, pomenu, pomembnosti) znaten, velik, prav, povsem dober, izboren, izvrsten, tehten: hereditas Pl., patrimonium Ci., familia Pl., navigia Ci. ep., legio Plancus in Ci. ep., facinus Pl., factum Ci. ep., plaga Ci. hud udarec, versus Ci. tehten, di immortales, mi hunc diem dedistis luculentum Pl. ta srečni dan.
c) (po vsebini) sijajen, krasen: Tullius consul … orationem habuit luculentam S., verbis luculentioribus … rem eandem comprehendere Ci., erudita et luculenta materia Plin. iun., sermo luculentissimus Hier.
d) (po uglednosti) imeniten, znamenit, verodostojen, prepričljiv: lucrum homines luculentos reddit Pl., l. auctor Ci. ep., scriptor Ci. — Adv.
1. luculentē
a) prav (zelo) dobro, izborno, izvrstno, lepo, ravno prav: vendere Pl., texere opus Ci. ep., aliquem calefacere Ci. ep. prav fino komu podkuriti (iron.), hoc quidem satis luculente Ci. to je prav dobro, to je nekaj, liber l. scriptus Gell.
b) zelo primerno, (priložnosti) ustrezno: dicere, scribere Ci.
2. luculenter = luculentē: cum Graece, ut videor, l. sciam Ci.; včasih inačica za luculente. - manjar moški spol jed
manjar delicado, manjar fino poslastica, delikatesa - mêja (-e) f
1. frontiera, confine, termine:
državna, občinska meja confine di Stato, comunale
meje po katastrski mapi confini catastali
meje igrišča i confini del campo
jezikovne, pojmovne meje confini linguistici, concettuali
prestopiti mejo varcare la frontiera
2. (področje, območje) confine; area
3. (najvišja, najnižja stopnja) limite; plafond:
starostna meja limiti d'età
poslovati na meji rentabilnosti gestire un'impresa al limite della redditività
4.
živa meja siepe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vsaka stvar ima svoje meje c'è limite in tutto, ogni mare ha le sue sponde
presegati vse meje superare ogni limite
biti do skrajne meje pošten essere oltremodo onesto, essere un galantuomo
biti res le do določene, neke meje essere vero fino a un certo punto
iti do zadnje meje andare fino in fondo, costi quel che costi
datumska meja fuso orario
drevesna meja limite della vegetazione arborea
meja elastičnosti limite di elasticità - méra (-e) f
1. misura:
časovne, dolžinske, utežne mere misure di tempo, di lunghezza, di peso
2. (priprava za merjenje) misura:
kontrolirati mere controllare, verificare le misure
Mednarodni urad za mere in uteži Ufficio internazionale dei pesi e delle misure
3. (razsežnost) misura; taglia:
vzeti mero prendere le misure
po meri su misura
4. (določena količina snovi, tekočine) misura, quantità
5. pog. (dopustna količina, stopnja) misura, discrezione, moderazione; temperanza:
(ne) imeti mere pri jedi, pitju (non) avere misura nel mangiare, nel bere
čez mero, nad mero fuor di misura, oltre misura
delovati s pravo mero agire con misura, moderazione
6. publ. (v prislovni rabi izraža okrepitev)
v koliki meri in quale misura
v polni meri completamente, del tutto
v veliki meri prevalentemete, perlopiù
do neke, do določene mere fino a un certo punto
zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero ridurre i costi al minimo
7. pren. (dejanje, ukrep) misura, provvedimento:
varnostne mere misure di sicurezza
8. lit. metro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. za vse naj bo ista mera un metro e una misura (uguale) per tutti
krojiti svet po svoji meri voler fare il mondo su propria misura
mera je polna la misura è colma
imeti zvrhano mero križev, težav avere un sacco di problemi
imeti zvrhano mero talenta essere oltremodo dotati
ni človek vsakdanje mere non è un mediocre
ekon. diskontna, eskontna mera tasso di sconto
mat. kotna mera unità di misura degli angoli
največja skupna mera massimo comun divisore
notranja mera misura interna
ekon. obrestna mera tasso d'interesse
profitna mera saggio dei profitti - mērda
A) f
1. govno, blato
2. pren. vulg. drek:
è proprio una merda di amico drek pa tak prijatelj
di merda zanič
3. pren. vulg. govno, zapletena, nevarna situacija:
è nella merda fino al collo do vratu je v govnu, voda mu je do vratu
B) inter. vulg. sranje - midollo m (f pl. -la)
1. anat. mozeg:
midollo allungato podaljšani hrbtni mozeg
midollo osseo kostni mozeg
midollo spinale hrbtni mozeg
bagnarsi fino al midollo pren. zmočiti se do kože
penetrare nel midollo, nelle midolla prodreti stvari do dna
2. bot. stržen
3. jedro
4. pren. srž - mléti to grind; to mill; to crush
fino mléti to pulverize
kdor prej pride, prej melje first come, first served - móker (-kra -o)
A) adj.
1. bagnato:
mokra cesta strada bagnata
mokra obleka abito bagnato
moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
moker omet intonaco fresco
mokro čelo fronte madida di sudore
mokro oko occhio bagnato di pianto
2. umido:
moker svet terreno umido, landa umida
3. pren. piovoso:
moker april aprile piovoso
4. teh. a umido:
mokri tisk stampa a umido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
mokra barva vernice fresca
kem. mokra destilacija distillazione frazionata
teh. mokra montaža montaggio a umido
obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
alp. mokri plaz lavina di neve umida
adm. mokri žig timbro a inchiostro
kozm. mokro britje rasatura a umido
B) mókri (-a -o) m, f, n
na mokrem sedeti sedere sul bagnato
iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare - móž (-á) m
1. marito:
dober, hud, nezvest marito buono, cattivo, infedele
rajni mož il defunto marito
zakonski mož coniuge
2. uomo:
mož petdesetih let un uomo sulla cinquantina
mož sivih las un uomo canuto
3. (dorasel moški kot nosilec dolžnosti, poklica):
vodilni možje dirigenti
volilni možje elettori
veliki možje i grandi (di una nazione)
črni možje becchini
občinski možje assessori; impiegati del comune
možje zakona i tutori della legge, i poliziotti
4. pren. (moški kot nosilec odločnosti, poguma) uomo:
bodi mož in ne cmera comportati da uomo, non da piagnucolone
ali smo možje ali nismo siamo uomini o caporali
on je figa mož (figamož) è un vigliacco
5. voj. (vojak brez čina) uomo:
bataljon se je boril do zadnjega moža il battaglione si battè fino all'ultimo uomo
6. (pri žrebanju s kovancem) testa:
metati cifra mož fare a testa e croce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti mož beseda essere uomo di parola
biti mož dejanj essere uomo d'azione
biti vsi kot en mož essere tutti come un sol uomo
stati mož pri možu stare stretti come acciughe
igre črni mož guardie e ladri
etn. divji mož babau
gastr. krompirjev mož patate (pressate) con fagioli e ciccioli
etn. povodni mož genio dell'acqua
slamnati mož spauracchio (tudi ekst.)
snežni mož pupazzo di neve
meteor. ledeni možje gelo di maggio - mrák (-a) m
1. crepuscolo, buio:
mrak se dela imbrunisce
prvi, pozni mrak crepuscolo, buio fondo, pesto
jutranji mrak albeggiare, alba
večerni mrak crepuscolo
proti mraku verso sera
delal je dolgo v mrak lavorò fino a notte tarda
2. buio, oscurità; nebbia:
mrak nevednosti la nebbia dell'ignoranza
3. pren. abbattimento, scoraggiamento, depressione
4. oscurantismo; notte:
srednjeveški mrak i secoli bui, la notte del Medioevo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mrak mu je izginil z obraza dal suo volto scomparve l'impressione di tristezza, di scoraggiamento
pren. pred oči mu je stopil mrak perse i sensi, svenne, si sentì mancare
vse to je že zagrnil mrak tutto è ormai coperto dall'oblio
bloditi v mraku essere in errore; vivere nell'ignoranza
rib. loviti ob mrakih pescare nelle notti senza luna
pren. duševni mrak ottenebrazione della mente, mente ottenebrata