Franja

Zadetki iskanja

  • vijóličen violet, de violette(s)

    vijolični duh odeur ženski spol de violettes
  • vikinški pridevnik
    1. v zgodovinskem kontekstu (o Vikingih) ▸ viking
    vikinški bog ▸ viking isten
    vikinški pomorščak ▸ viking hajós
    vikinški poglavar ▸ viking vezér
    vikinški bojevnik ▸ viking harcos
    vikinška kultura ▸ viking kultúra
    vikinška naselbina ▸ viking település
    vikinška saga ▸ viking saga

    2. (o lastnosti ali obnašanju) ▸ viking
    vikinška kri ▸ viking vér
    vikinški duh ▸ viking szellem
    Arhitektura, ribiške vasice, nešteto otokov, gorovja, ledeniki in globoki fjordi bodo v nas vzbudili vikinški nagon po raziskovanju in osvajanju.kontrastivno zanimivo Az építészet, a halászfaluk, a számtalan sziget, a hegységek, a gleccserek és a mély fjordok felkeltik bennünk a vikingek felfedezési és hódítási ösztönét.
  • vínski wine(-); vinic; viny

    vínski bratec (figurativno) winebibber, tippler, bibulous person, boon companion, slabšalno wino, soak
    vínski cvet spirit(s pl) of wine
    vínska čaša wineglass
    vínske drože lees pl of wine
    vínski duh (vonj) smell of wine
    vínski kamen tartar, wine stone
    vínska karta wine card
    vínski kis vinegar made from wine
    vínska kislina acidity of wine
    vínska klet wine cellar, wine vault, (pivnica) wine cellar, tavern
    list vínske trte vine leaf
    vínska trta vine
    vínski meh wineskin; (bag)
    vínski mošt must
    vínska pokušnja wine tasting, wine sampling
    vínska pokrajina wine country
    vínska stiskalnica winepress
    vínski vonj (buket) bouquet
  • vóljen | volján (vóljna -o) adj.

    1. duttile, morbido; tenero; docile, arrendevole:
    voljno blago tessuto morbido

    2. disposto, pronto:
    biti voljen pomagati essere disposto ad aiutare

    3. nareč. abile, atto, capace

    4. nareč. mite, soave:
    voljen glas voce soave
    voljna zima inverno mite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
  • zadáhel (neprezračen) cargado, sofocante

    duh po zadahlem olor m a cerrado
  • zákon

    1. (postava, zaveza) law; act (of parliament); tehnika principle

    pisani zákon statute
    božji zákon divine law
    Grimmov zákon gramatika Grimm's law
    duh zákona the spirit of the law
    po angleškem zákonu under English law
    na temelju zákona by virtue of a law, under a law
    zbirka zákonov digest (of laws)
    zákon ponudbe in povpraševanja the law of supply and demand
    zákoni perspektive the laws pl of perspective
    kršilec zákona lawbreaker, transgressor, offender
    kršitev zákona transgression (ali violation) of a law, offence, ZDA offense
    oseba zunaj zákona outlaw
    oseba, ki se pokorava zákonu law-abiding person
    tolmačenje zákona interpretation of the law, law interpretation
    luknja v zákonu loophole in the law
    zaščiten z zákonom protected by law
    novi (stari) zákon religija New (Old) Testament
    z zákonom pooblaščen organ statutorily empowered authority
    izdati zákon to pass (ali to promulgate) a law
    izvrševati zákone to administer the law
    odobriti zákon to ratify (ali to approve) a law
    obiti zákon to circumvent (ali to evade) to get round the law
    kršiti zákon to infringe (ali to violate, to transgress, to contravene) a law
    pasti, priti pod zákon to come under a law
    postati zákon to become law, to pass into law
    postaviti koga izven zákona to outlaw someone
    zákon je prevladal the law prevailed
    sprejeti zákon parlament to pass a bill
    izboljšati, spremeniti zákon to amend a law
    razveljaviti, ukiniti zákon to abrogate (ali to repeal) a law
    zákon velja the law is in force, the law is valid (ali binding)
    zákon bo stopil v veljavo dne 1. januarja the law will come into force (ali will come into effect) on the 1st of January
    temeljiti na zákonu to be based on statutory authority
    urejati z zákonom to regulate by statute and constitution
    uvajati z zákonom to introduce by statute
    uveljaviti zákon to enforce a law, to put a law into force

    2. (zakonska zveza) marriage, matrimony, wedlock

    civilni zákon civil marriage
    divji zákon cohabitation, concubinage
    ločitev zákona divorce
    nesrečen zákon an ill-assorted couple
    poskusni zákon ZDA companionate marriage
    njun zákon je bil srečen their marriage was a happy one
    zákon je bil ločen the marriage was dissolved
    ima sina iz prvega zákona she has a son by her first marriage
    živela sta v srečnem zákonu they lived in connubial bliss
    živeti v divjem zákonu (figurativno) to cohabit, to live together (as man and wife)
  • zapovedoválen commanding; authoritative; imperious; domineering

    zapovedoválen duh domineering spirit
    človek zapovedoválnega značaja a man of domineering spirit
  • zavezniški pridevnik
    1. (o vojaškem sodelovanju) ▸ szövetséges
    zavezniško bombardiranjekontrastivno zanimivo szövetségesek bombázása
    zavezniško poveljstvo ▸ szövetséges parancsnokság
    zavezniško letalo ▸ szövetséges repülőgép
    zavezniške čete ▸ szövetséges századok
    zavezniške enote ▸ szövetséges egységek
    zavezniška sila ▸ szövetséges erő
    Zdaj je general in vrhovni poveljnik Natovih zavezniških sil v Belgiji. ▸ Jelenleg tábornok és a NATO szövetséges erőinek legfőbb parancsnoka Belgiumban.
    Ob okvari zavezniška letala lahko tudi pristanejo na naših letališčih. ▸ Meghibásodás esetén a szövetséges repülőgépek le is szállhatnak a repülőtereinken.

    2. v zgodovinskem kontekstu (o skupini držav v 2. svetovni vojni) ▸ szövetséges
    zavezniški letalec ▸ szövetséges pilóta
    zavezniški bombnik ▸ szövetséges bombázó
    zavezniška invazija ▸ szövetséges invázió
    zavezniški vojaki ▸ szövetséges katonál
    Spomladi 1940 se je 400.000 vojakov, pripadnikov zavezniških sil znašlo v obroču nemške vojske. ▸ 1940 tavaszán 400.000 szövetséges katona került a német hadsereg gyűrűjébe.

    3. (o podpori ali sodelovanju) ▸ szövetségi
    Stavi na zavezniški duh stranke in želi tudi povezovanja z levosredinskimi strankami pred prihodnjimi volitvami. ▸ A párt szövetségi szellemére épít, és a következő választások előtt a balközép pártokkal is szövetséget szeretne kötni.
    Čezatlantski odnosi v svojem temelju niso več zavezniški, po vsebini in formi so postali partnerski. ▸ A transzatlanti kapcsolatok alapvetően már nem szövetségiek, hanem tartalmi és formai értelemben partnerséggé váltak.
  • zavojevalsk|i (-a, -o) Eroberungs- (duh der Eroberungsgeist); eroberungssüchtig
  • zažgan (-a, -o) verbrannt, (ožgan) versengt
    duh po zažganem der Brandgeruch
  • zdráv healthy, sound, in good health, healthy-looking; (duševno) sane; wholesome, healthful (za for), salubrious

    zdráva pamet common sense, good sense, horse sense, mother wit, pogovorno gumption
    zdrávi zobje sound teeth
    zdrávo sadje sound fruit
    zdráv kot riba (as) sound as a bell, in the pink (of condition), in fine fettle
    zdráv na duši in telesu sound in body and mind
    cel in zdráv, zdráv in živ hale and hearty
    zdrávo podnebje salubrious climate
    zdráva hrana (zrak) wholesome food (air)
    zdráv duh v zdrávem telesu a sound mind in a sound body
    zdráva kritika sound (ali judicious) criticism
    biti zdráv to be well, to be healthy, to be in (ali to enjoy, to have) good health
    zdráv je kot riba v vodi he is as right as a trivet, he is as fit as a fiddle
    biti duševno zdráv to be sound in mind, to be of sound mind
    imeti zdráve nazore to have sound views
    to je zdráva vaja this is a healthy exercise
    odnesti zdrávo kožo (figurativno) to escape unscathed, to save one's bacon
    ostanite zdrávi! I wish you continued good health
    vrniti se živ in zdráv to return safe and sound
    to je zdrávo zanj! (figurativno) (= prav mu je!) it serves him right!
    gorski zrak je zelo zdráv the mountain air is very wholesome
    videti je zdráva she looks well
  • zdràv (zdráva -o) adj.

    1. sano:
    zdrav kot dren, kot riba sano come un pesce
    duševno, telesno, umsko zdrav sano di corpo e di spirito
    vrniti se živ in zdrav tornare sano e salvo
    zdrav želodec, zdravo srce stomaco sano, cuore sano
    zdravi klicenosec portatore sano

    2. (ki temelji na pozitivnem, normalnem) sano; buono:
    zdrava vzgoja sana educazione
    zdrav razum buon senso

    3. (ki koristi zdravju) sano, salubre:
    zdrav zrak, zdravo podnebje aria, clima salubre

    4. (ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri) sano, schietto, solido:
    zdravo sadje frutta sana, schietta
    zdravo zidovje muri solidi

    5. (kot pozdrav ob slovesu)
    ostani zdrav! salve!; stammi bene!
    pa zdravi bodite! stateci bene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. odnesti zdravo kožo salvare la pellaccia
    pren. ravnati po zdravi pameti agire assennatamente, con molto buon senso
    pog. ni zdrav, če ne nagaja ha la mania di fare dispetti
    zdrav duh v zdravem telesu mens sana in corpore sano
  • zel2 [zəu] (zla, zlo) böse
    zli duh der böse Geist, der Böse
    zla sreča der Unstern
    imeti zle slutnje ein ungutes Gefühl haben, Vorahnungen haben, Unrat wittern
    poln zlih slutenj ahnungsvoll, ahnungsbang
  • zél, zlà, zlò mauvais, méchant

    zli duh esprit malin, malin moški spol
    biti zle volje être de mauvaise humeur
    za zlo vzeti prendre mal, trouver mauvais, prendre en mauvaise part
    ne jemljite mi tega za zlo! ne le prenez pas mal!
  • zèl zlà, zlò evil; malicious; wicked

    zli duh evil spirit
  • zèl (zlà zlò)

    A) adj.

    1. cattivo, maligno, malvagio; knjiž. malo:
    zla usoda cattiva sorte
    zli jezik mala lingua
    biti zle volje essere di cattivo umore

    2. brutto, torbido:
    zla slutnja brutto presentimento
    zla rana brutta ferita
    zli časi tempi torbidi
    biti čigav zli duh nekoga influire negativamente su qcn.

    B) zlì (zlà, zlò) m, f, n il cattivo, la cattiva
  • zèl, zlà, zlò malvado

    zli duh espíritu m maligno (ali malo), el malo
    biti zle volje estar de mal humor
    za zlo vzeti tomar a mal
    ne jemljite mi tega za zlo! ¡no me lo tome a mal!
  • zemeljsk|i [ê] (-a, -o) erdig; (blizu zemlji) erdnah; religija irdisch; kemija tellurisch; Erd- (duh der Erdgeist, plašč der Erdmantel, sifon das Erdsiphon, stik [Erdschluß] Erdschluss, usad der Erdfall, vod die Erdleitung, vosek das Erdwachs, krožnica die Erdbahn, notranjost das Erdinnere, plast die Erdschicht, pregrada der Erddamm, radijska postaja die Erdfunkstelle, skorja die Erdrinde, die Erdkruste, površje die Erdoberfläche, sevanje Erdstrahlen množina); religija Erden- (popotnik der Erdengast, sreča das Erdenglück, življenje das Erdenleben)
  • zlí

    zlí duh evil spirit
  • zračn|i (-a, -o) Luft- (curek der Luftstrahl, duh der Luftgeist, dušik der Luftstickstoff, gomolj rastlinstvo, botanika die Luftknolle, kabel elektrika das Luftkabel, kisik der Luftsauerstoff, most die Luftbrücke, napad der Luftangriff, pirat der Luftpirat, položaj die Luftlage, tok die Luftströmung, transport der Lufttransport, perspektiva die Luftperspektive, tlačilka die Luftpumpe, vrtinec der Luftwirbel, bitka die Luftschlacht, črpalka die Luftpumpe, električnost die Luftelektrizität, embolija medicina die Luftembolie, jama geografija das Luftloch, komora die Luftkammer, korenina rastlinstvo, botanika die Luftwurzel, loputa die Luftklappe, nevarnost die Luftgefahr, obramba die Luftverteidigung, odprtina das Luftloch, pištola die Luftpistole, plast die Luftschicht, plovba die Luftfahrt, puška das Luftgewehr, razdalja die Luftstrecke, reža der Luftschlitz, vlaga die Luftfeuchtigkeit, vojna der Luftkrieg, zapora die Luftsperre, die Luftschleuse, zavora letalstvo die Luftbremse, sile die Luftmacht, Luftstreitkräfte množina, hlajenje die Luftkühlung, kladivo der Lufthammer, krmilo letalstvo das Luftruder, ogrevanje die Luftheizung, piratstvo die Luftpiraterie, zrcaljenje die Luftspiegelung)
    zračne širjave das Meer der Lüfte
    zračno luft-
    (hlajen luftgekühlt, sušen luftgetrocknet, električen luftelektrisch, suh lufttrocken)