Franja

ubrati (ubêrem) ubirati

1. anschlagen, pesem: (ein Lied) anstimmen
figurativno ubrati druge strune eine andere Tonart anschlagen, andere Saiten aufziehen

2. pot, smer: einschlagen, pot: (einen Weg) beschreiten

ubráti

ubráti pot to take a way
ubráti jo (figurativno) to run away, to escape, to get to one's feet
ubráti pesem to intone (ali intonate) a song
ubráti druge strune (figurativno) to change one's tune, to sing another tune

udeleženec v prometu stalna zveza
(kdor je prisoten v cestnem prometu) ▸ közlekedés résztvevője, közlekedő, forgalomban részt vevő
S hitro vožnjo je ogrožal druge udeležence v prometu, predvsem kolesarje. ▸ Gyorsan hajtott, veszélyeztetve a közlekedés többi résztvevőjét, különösen a kerékpárosokat.

újma (-e) f calamità naturale; flagello:
povodenj, suša, potres in druge ujme alluvione, siccità, terremoto e altre calamità

ukloníti to bend, to submit

ukloníti se to submit (oneself), to bend
uklonil se je zakonu he submitted to the law
nimam druge izbire, kot da se uklonim I have no choice but to submit
ukloníti se odločitvi to submit to a decision
ukloníti koga (pogovorno) to bring someone to heel

uporabi|ti (-m) uporabljati verwenden, benutzen, benützen, besede, orodje, instrument: gebrauchen; zakon, predpise: anwenden; ponovno: [wiederverwenden] wieder verwenden, surovine, odpadke: verwerten, [wiederverwerten] wieder verwerten, auswerten
koristno uporabiti nutzbringend anwenden
(izkoristiti) sich nutzbar machen
uporabiti kot pretvezo vorschieben
uporabiti silo Gewalt anwenden
uporabiti vsa sredstva alle Mittel aufbieten
uporabiti nenamensko/za druge namene zweckentfremden

vátel (-tla) m (starinska dolžinska mera, ca. 77 cm) braccio (pl. braccia):
deset vatlov dolga vrv una fune lunga dieci braccia
meriti kaj z vatlom današnjih dni misurare qcs. (del passato) col metro odierno
meriti druge po svojem vatlu valutare gli altri col metro usato per sé

ver|a¹ [é] ženski spol (-e …) religija der Glaube, die Religion (državna Staatsreligion)
kriva vera der Irrglaube (tudi figurativno)
prazna vera der Aberglaube
krščanska vera christlicher Glaube
judovska vera jüdischer Glaube, das Judentum
artikuli/členi vere Glaubensartikel množina
brez vere bekenntnislos, religionslos
druge vere [andersdenkend] anders denkend, andersgläubig
izpovedovanje vere das Glaubensbekenntnis
kar se tiče vere in Glaubensdingen
priča vere der Glaubenszeuge
stvar vere die Glaubenssache
svoboda vere die Kultusfreiheit, Religionsfreiheit
utemeljitelj vere der Religionsstifter
vprašanje vere die Glaubensfrage
zgodovina vere die Religionsgeschichte
obvezna pripadnost kaki veri der Religionszwang
spreobrnitev k drugi veri die Konversion

véz (-í) f

1. legame, laccio

2. strojn. elemento di accoppiamento, di fissaggio; giunto:
kovice, mazniki, vijaki in druge vezi i rivetti, le caviglie, le viti e altri elementi di fissaggio

3. anat. legamento:
medvretenčne, sklepne vezi legamenti intervertebrali, articolatori

4. legame:
družbene, družinske, sorodstvene vezi legami sociali, familiari, parentelari
gospodarske, kulturne vezi legami economici, culturali
krvna vez legame di sangue
ljubezenska, zakonska vez legame amoroso, coniugale

5. teh. giuntura:
natezna vez tirante; fiz., kem. legame
ionska vez legame ionico
šport. smuška vez attacco da sci
varnostna vez attacco di sicurezza

virus samostalnik
1. (povzročitelj bolezni) ▸ vírusGripo povzroča virus, ki okuži dihalni sistem, nos, grlo in pljuča. ▸ A légzőszerveket, az orrot, a torkot és a tüdőt megfertőző vírus okozza az influenzát.

2. (v računalništvu) ▸ vírus, számítógépes vírusKo je virus okužil en računalnik v omrežju, se je samodejno začel širiti na druge, ki so bili povezani v isto omrežje. ▸ Amikor a vírus megfertőz egy számítógépet a hálózatban, automatikusan átterjed a többi, ugyanabba a hálózatba csatolt gépre is.
Povezane iztočnice: izsiljevalski virus

3. (hitro rastoč trend) ▸ vírus, trend
Med delavkami razsaja virus bolniških izostankov z dela. ▸ A dolgozók között terjed a betegség miatti, a munkából való távolmaradás vírusa.
Opažam, da ko se v dvorani vzpostavi ta energija, ta virus smeha, se zgodi nekaj fantastičnega. ▸ kontrastivno zanimivo Megfigyeléseim szerint amikor a csarnokban felszabadul ez az energia, felharsan a nevetés, valami fantasztikus megy végbe.
Virus socialnega nezadovoljstva na Kosovu je zelo nevaren. ▸ Nagyon veszélyes a társadalmi elégedetlenség vírusa Koszovóban.

voditelj samostalnik
1. (v politiki in religiji) ▸ vezető Voditelji članic EU so začeli zasedanje, na katerem naj bi skušali doreči nove ukrepe v boju proti krizi v evrskem območju. ▸ Az EU-tagállamok vezetői elkezdték az ülést, amelyen az euróövezet válsága elleni harchoz próbálnak új intézkedéseket egyeztetni.
Politično vodstvo bo postopoma prenesel na druge, še naprej pa bo duhovni voditelj, kajti položaj dalajlame ni prenosljiv. ▸ A politikai vezetést fokozatosan átruházza másokra, de megmarad szellemi vezetőnek, hiszen a dalai láma tisztsége nem átruházható.

2. (povezovalec programa) ▸ műsorvezetőKariero je nadaljeval na televiziji najprej kot voditelj oddaj, pozneje kot urednik. ▸ A televíziónál folytatta a karrierjét előbb műsorvezetőként, később szerkesztőként.
Dogajanje bodo povezovali voditelji vseh sodelujočih radijskih postaj, prenos pa bo potekal prek radijskih valov in interneta. ▸ Az eseményeket a közreműködő rádióállomások műsorvezetői kötik össze, a közvetítés pedig a rádióhullámokon és az interneten lesz elérhető.

vodíti (iti prvi) to lead, to go first; to lead the way; to take the lead; to conduct; (upravljati) to manage, to direct, to be the manager; to control; to boss; to run; (ladjo) to pilot, to steer

vodíti v modi to set the fashion
vodíti ples to lead the dance
vodil nas je skozi pravi labirint ulic he guided us through an absolute labyrinth of streets
pes je vodil slepca the dog was leading the blind man
pustí se vodíti od žene he lets his wife manage him
vodíti s 3 goli šport to lead by 3 goals
človeka često vodijo njegove strasti a man is often swayed by his passions
vodíti koga za nos (figurativno) to lead someone up the garden path, to pull someone's leg
vodíti psa na vrvici to lead a dog on the leash
vodíti razpašno življenje to lead a life of debauchery
vodíti v skušnjavo to lead into temptation
vodíti vojno z... to make war on..., to wage war with...
cesta vodi v X. the road leads to X.
vodíti pogajanja to be in negotiation
vodíti v teku (preteči druge) to get ahead of, to outstrip
kdo vodi (v teku, šport) who is ahead?
vodíti posle to manage, to run a business
on vodi vse (pogovorno) he runs the whole show
kam to vodi? what are we coming to?
to ne vodi nikamor that gets us nowhere
to lahko daleč vodi that could take us a long way
vodíti knjige ekonomija to keep the books
vodíti sestanek (sejo, zborovanje) to be in the chair, to (take the) chair, to preside over a meeting
kdo je vodil sestanek? who presided over the meeting?, who was in the chair?
dejavnosti, zadeve to conduct activities, affairs
vodíti družbene odnose to manage a society's affairs
vsa pota vodijo v Rim all roads lead to Rome

vprašáj (-a) m

1. lingv. punto interrogativo

2. pren. interrogativo, quesito; forse:
gradnja druge atomske centrale je pod vprašajem la costruzione di una nuova centrale nucleare è in forse

vrédnost (-i) f

1. valore:
prodati blago v vrednosti več milijonov vendere merce del valore di vari milioni
kalorična vrednost hrane valore calorico del cibo

2. valore, qualità:
biološka vrednost beljakovin valore biologico delle proteine
estetska vrednost izdelka qualità estetica del prodotto

3. (vrednota) valore:
dobrota, lepota in druge vrednosti la bontà, la bellezza e gli altri valori

4. ekon. valore:
nominalna, realna vrednost valore nominale, reale
dodana vrednost valore aggiunto
menjalna vrednost valore di scambio
presežna vrednost plusvalore
tržna vrednost valore di mercato

5. (značilnost glede na število enot) valore:
vrednost temperature, tlaka valore della temperatura, della pressione
maksimalne, minimalne vrednosti valori massimi, minimi
mat. absolutna vrednost valore assoluto
funkcijska, mestna, srednja, številčna vrednost valore funzionale, posizionale, medio, numerico
lingv. glasovna vrednost (črke) valore fonico
kurilna vrednost valore calorifico
muz. notna vrednost valore della nota
pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore

vrednôtnica (-e) f ekon.

1. valore di bollo, valore bollato:
koleki, znamke in druge vrednotnice marche da bollo, francobolli e altri valori bollati

2. (vrednostni papir) effetto, titolo, carta valori

vrst|a¹ ženski spol (-e …) die Art, die Gattung, die Sorte, der Schlag (ljudi Menschenschlag), die Form; po konstrukciji: die Bauart, tipska: die Baureihe
besedna vrsta Wortart
(besedila Textsorte, črk Schriftart, dajatve Leistungsart, denarja Geldsorte, drevja Baumart, energije Energieart, gorstva Gebirgsart, izstrelka [Geschoßart] Geschossart, kamnine Gesteinsart, kave Kaffeesorte, kazni Strafart, kruha Brotsorte, lesa Holzart, lova Jagdart, mesa Fleischsorte, oboka Gewölbeform, orhideje Orchideenart, palme Palmenart, papirja Papiersorte, peska Sandart, rime Reimart, stavka Satzart, stekla Glasart, trave Grasart, vina Weinsorte, zavarovanja Versicherungsart, zelenjave Gemüseart, žita Getreidesorte, Getreideart)
… iz več vrst … Misch-
(kruh iz več vrst moke das Mischbrot)
dveh/treh/ sedmih … vrst -fältig, -erlei
(dveh zweierlei, obeh beiderlei, sedmih siebenerlei, treh dreifältig, dreierlei …)
vseh vrst aller Art, allerart
druge vrste andersartig
iste vrste artgleich, einerlei, gleichartig
neke vrste eine Art (von)
razne vrste vielerlei
take vrste derart
biti čisto druge vrste ganz anders sein, (ganz) anders geartet sein
štedilnik za vse vrste plina der Allgasherd

vŕsta (-e) f

1. fila; riga:
sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
vrsta za vstopnice fila per i biglietti

2. riga:
natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina

3. (večja množina) serie:
vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche

4. fila, rango:
stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
strniti vrste serrare le file

5. specie, tipo:
navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie

6. (celote rastlin in živali) specie:
spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
rod in vrsta genere e specie
endemna vrsta specie endemica

7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
nesreče so na vrsti (se vrstijo)
vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno

8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine

9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti

10. agr. (red) fila

11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta

12. muz., mat. serie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
obrt. vrsta petelj fila di maglie
šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
lingv. besedna vrsta parte del discorso
glagolska vrsta coniugazione
lit. književna vrsta genere letterario
geogr. gorska vrsta catena di montagne
šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
obl. vrsta gumbov bottoniera
vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento

zabrenka|ti [é] (-m) brenkati in die Saiten greifen; figurativno einen Ton anschlagen
zabrenkati na druge strune einen anderen Ton anschlagen

zabrénkati (-am) perf. muz. suonare (uno strumento a corda):
pren. zabrenkati na čustveno struno toccare la corda del sentimento
pren. zabrenkati na druge strune cambiar musica, passare a vie di fatto
pren. zabrenkati na pravo struno toccare la corda giusta; usare le maniere giuste, dolci

zanášanje (-a) n

1. slittamento:
izravnavati zanašanje vozila schivare, appianare lo slittamento del veicolo

2. introduzione; il portare:
zanašanje in širjenje bolezni il portare e circoscrivere una malattia

3. affidamento, il contare:
zanašanje na druge il contare, fare affidamento sugli altri