Franja

Zadetki iskanja

  • help2 [help] prehodni glagol
    pomagati, podpreti, podpirati; pripomoči, prispevati; (u)blažiti (s can in neg)
    ne moči se upirati, si pomagati, preprečiti, se izogniti; ponuditi, podati (pri mizi)

    I cannot help it ne morem pomagati, sem nemočen
    it cannot be helped ni pomoči
    if I can help it če se temu lahko izognem
    don't be late if you can help it ne ostani delj, kot je potrebno
    don't do more than you can help napravi le tisto, kar moraš
    I cannot help laughing moram se smejati; ne morem si kaj, da se ne bi smejal
    I cannot help myself ne morem drugače
    how could I help it? kaj sem jaz mogel za to
    to help s.o. in (ali with) s.th. pomagati komu pri čem
    to help o.s. to s.th. postreči si s čim, prisvojiti si kaj, ukrasti
    to help s.o. to s.th. ponuditi komu kaj (pri mizi), postreči komu s čim
    to help a lame dog over a stile; ali to help s.o. out pomagati komu prebroditi težave
    to lend a helping hand priskočiti v pomoč
    every little helps vse prav pride
    nothing will help now ni več pomoči
  • hortus -ī, m (gl. co-hors) vsak zagrajen ali kako drugače zadelan kraj, od tod

    I.

    1. stlat. = villa pristava: Tab. XII ap. Plin., Isid., P. F.

    2. vrt, ograda: h. irriguus Varr., apricus Ci., pauper V., cultissimus O., exhaustus lectis floribus O., propinquus cubiculo L., hortum conducere Ci., hortum ipsi agricolae succidiam alteram appellant Ci., maceria horti L., hortus aedium L., rigando horto manus locare Plin. iun.; v pl. = vrtni nasadi, gaj (park): amoenitas hortorum Ci., hortis suis se occultare Ci., eas tabulas populo cum hortis legavit Ci., horti paterni Ci., horti Pompei (na griču, ki se je imenoval mons Pincius) Ci., horti Scipionis Ci., horti Epicuri (na katerih je Epikur učil v Atenah) Ci., horti Caesaris (v Rimu ob desnem Tiberinem bregu) H., Suet., cum (Cimon) compluribus locis praedia hortosque haberet N., horti pensiles Cu. viseči vrtovi, materni Sen. ph., Luculliani horti T. (gl. hortulus), privati h. T., suburbani h. Stat.

    3. meton. vrtna zelenjava, povrtnina: Ca., Plin., irriguo nihil est elutius horto H. — ograjen del vinograda: Col. (IV, 18).
  • host2 [hóust] samostalnik
    množica, roj
    arhaično & poetično vojska

    to be a host in o.s. napraviti sam, kar drugače delajo mnogi
    the hosts of heaven sonce, mesec in zvezde; angeli
    Lord of hosts gospodar nebeške vojske
  • if1 [if] veznik
    ako, če; čeprav, dasi, četudi; če, ali (v odvisnem vprašanju); v vzklikih:

    if that is not a shame! če to ni sramota!
    as if kakor da
    even if čeravno, čeprav
    if any če sploh kateri
    if so če je tako, v tem primeru
    if not drugače, v nasprotnem primeru
    he is 50 if he is a day (ali an hour) star je najmanj 50 let
    it is interesting, if a little long je zanimivo, čeprav malo dolgo
    if he be ever so rich naj bo še tako bogat
  • im-petrō (in-petrō) -āre -āvī -ātum (in, patrāre)

    1. izvršiti, izvesti, dognati: incipere multo facilius est quam impetrare Pl.

    2. occ. (s prošnjami, prigovarjanjem ali drugače) narediti, storiti, povzročiti, dognati, prignati do tega, dospeti (do česa), doseči, dobiti; abs.: petit a me Habonius … ; facile impetrat Ci., iine, qui postulabant, indigni erant, qui impetrarent? Ci., cum a proximis impetrare non possent C.; z dopolnilom
    a) z de: si vir amplissimus de aliquo non impetravit Ci. če glede na … ni ničesar dosegel = ni imel uspeha, de indutiis impetrare Ci. premirje doseči, de agro restituendo impetratum L. doseglo se je …
    b) s finalnim stavkom: impetravi, abiret Pl. dosegel sem, da … , ceteri impetrant, ne retineantur Ci., impetrat a senatu, ut dies sibi prorogaretur Ci., non impetrare ab animo potuit, ut … L. srce mu ni dalo, da bi … ; negativno: impetrant, ut ne iurent Ci.
    c) s stavkom povedne vsebine (ACI, redko!): Amm., Agrippina coloniam deduci impetrat T.
    č) z obj.: vix me tu hoc a Ballione postulare auderes et impetrare posses Ci., multo iniquiora Naevius impetrabat Ci., i. pecuniam Ci., honos dignitate impetratus Ci., cum a te non liberationem culpae, sed errati veniam impetravissent Ci., iudicium, ius i. Ci., imp. fulmina Plin. kot ugodno znamenje skušati doseči (prim. impetrio). — Sklad impetrare ab aliquo sloni na skladu datur ab aliquo; prim.: civitatem a Caesare alicui impetrare Ci. = impetrare, ut ei civitas detur a Caesare.
  • indication [-kasjɔ̃] féminin naznanilo, podatek, informacija; prijava; označba, znak; migljaj; médecine indikacija

    indication d'heure napoved časa (v radiu itd.)
    indications techniques tehnični podatki
    sauf indication contraire če ne bo drugače naznanjeno
    donner une fausse indication dati napačno informacijo
    suivre les indications du médecin držati se zdravniških navodil
  • indispensable [ɛ̃dispɑ̃sabl] adjectif neobhodno (nujno) potreben; nepogrešljiv; masculin najnujneje potrebno

    indispensable à la vie življenjsko potreben (važen)
    si c'est indispensable če je nujno potrebno, če ne gre drugače
    minimum masculin indispensable pour subsister eksistenčni minimum
  • invertire v. tr. (pres. invērto)

    1. obrniti, preobračati, preusmeriti; invertirati:
    invertire la marcia avto peljati vzvratno
    invertire la rotta navt. obrniti smer (plovbe); pren. govoriti, delovati popolnoma drugače
    invertire la corrente elettrica invertirati električni tok
    invertire uno zuchero kem. invertirati sladkor

    2. preobrniti, preobračati; zamenjati
  • istočasno prislov
    1. (hkrati; sočasno) ▸ egyidejűleg, egyszerre, egy időben
    istočasno vključen ▸ egyszerre részt vesz
    V tritedenski program je istočasno vključenih 20 ljudi, traja pa približno dve uri na dan. ▸ A háromhetes programban egyszerre 20 ember vesz részt, és naponta körülbelül két órát vesz igénybe.
    istočasno izvajati ▸ egyidejűleg kivitelez
    istočasno potekati ▸ egyidejűleg zajlik, egy időben folyik
    Kampanja istočasno poteka na Češkem in na Slovaškem. ▸ A kampány Csehországban és Szlovákiában egy időben zajlik.
    istočasno z volitvami ▸ a választásokkal egy időben
    biti istočasno na istem kraju ▸ egy időben ugyanott van
    Odkrila sem več pešpoti, po katerih se lahko lepo in varno sprehajamo in imamo istočasno čudovite razglede. ▸ Több olyan gyalogutat is felfedeztem, ahol szépen és biztonságosan lehet sétálni, és közben gyönyörű kilátás nyílik.
    Volitve potekajo istočasno na vseh članicah univerze. ▸ A választások minden tagegyetemen egy időben zajlanak.

    2. (uvaja dodatno dejstvo ali nasprotje) ▸ ugyanakkor, közben
    istočasno pa ▸ ugyanakkor azonban, ugyanakkor pedig, de ugyanakkor
    Želel je prijeti žogo, istočasno pa jo brcniti daleč stran. ▸ Szerette volna elkapni a labdát, egyúttal pedig jó messzire elrúgni.
    Odločitev je njuna in jo povsem spoštujem, istočasno pa obžalujem, ker se nista odločila drugače. ▸ Kettőjüknek kell erről dönteniük, és teljes mértékben tiszteletben tartom, ugyanakkor viszont sajnálom, hogy nem döntöttek másképp.
  • íti to go; (peš) to walk, to go on foot; (stopati) to tread, to stride; (s težavo) to trudge; to stump; (ura) to go; (ladja) to be bound for; (vlak) to leave, to start

    íti dalje to go on, to advance, to proceed
    íti gor (dol) to go up (to go down)
    íti mimo to go (ali to pass) by
    íti nazaj to go back
    íti po kaj to go for (ali to fetch ali to go and fetch) something
    íti preko to cross
    íti proč to go away, to go off
    íti ven to go out
    íti stran to go off
    íti čez cesto to cross the street
    íti na lov to go hunting
    íti h komu to go up to someone, (obiskati ga) to call on someone
    íti komu naproti to go to meet someone
    pustiti koga íti to let someone go
    íti dobro v prodajo to be selling well
    íti hitreje to go faster, to push on
    íti skupaj to go together
    íti s kom to accompany someone
    íti s kolesom to cycle
    íti korakoma to go at footpace
    íti kot namazano, kot po maslu to go swimmingly, to go like clockwork
    íti na deželo, na kmete to go off to the country
    íti med ljudi, med družbo to go into society
    íti na sprehod to go for a walk
    íti na kose, na koščke to go to pieces
    íti na potovanje to go on a journey
    íti h koncu, h kraju to be approaching the (ali its) end, (o stvari) to be coming to an end
    íti komu k srcu to go to one's heart
    íti kaki stvari do dna (figurativno) to get to the bottom of something
    íti spat to go to bed
    íti preko vseh ugovorov to override (ali to disregard ali to waive) all objections
    íti na bolje to improve
    íti na lim, na limanice to fall into a trap
    íti vase (figurativno) to retire within oneself
    iti komu s pota to make room for someone
    Kako ti gre? how are you getting on?, how are you?
    izvrstno mi gre I am A1, I'm fine
    kako ti gre v šoli? how are you getting on at school?
    za kaj (pa) gre? what's it all about?
    za to gre (v tem je stvar) that's the point
    kadar gre za... when it comes to...
    dobro mu gre he is doing well
    gre za moje življenje, za mojo čast my life, my honour is at stake
    gre za veliko vsoto a large sum is at stake
    gre za življenje ali smrt it's a matter of life and death
    gre v milijone that runs into millions
    posli gredo slabo business is slack (ali dull)
    tako ne bo šlo this won't do
    to ne bo šlo brez težav it won't be an easy job, it'll cost some trouble
    grem k frizerju I am going to the barber's (ali hairdresser's)
    če bi šlo po mojem if I had my way
    to gre malo predaleč that's going a bit too far
    drugače ne gre, ne bo šlo it won't work any other way, figurativno that can't be helped
    vse gre narobe everything is topsy-turvy
    z njim gre navzdol (h koncu) he is in a bad way
    ne morem iti preko tega I can't get over it
    naj gre, kot hoče! come what may!
    kam gre ta pot? where does this road (ali path) lead?
    to mi ne gre v glavo I cannot understand it, it's beyond me, I don't see any reason for it
    mati je šla nakupovat Mother has gone shopping
    proti šesti uri gre it's nearly six
    gre proti poldnevu it's getting on for noon
    zaloge gredo h kraju stocks are running short
    delo mu gre hitro izpod rok he is quick at his work
    4 v 15 gre 3-krat, in ostane 3 4 into 15 goes 3 times, and 3 over
    pojdi. pojdi, pretiravaš! come, come, you are exaggerating!
    lahko greste! (služabniku ipd.) that is all for the present
    če je šlo vse, naj gre še to! (figurativno) in for a penny, in for a pound!
    íti se to play
  • íti ir; andar

    iti po poti tomar un camino
    iti ven salir
    iti gor, dol subir, descender
    iti za kom seguir a alg
    iti po zdravnika ir a buscar al médico
    iti k zdravniku ir al médico
    iti v gledališče ir al teatro
    iti v šolo ir a la escuela (al colegio)
    iti h koncu, h kraju acabarse, tocar a su fin
    iti komu na roke asistir a alg
    iti iz sobe salir de la habitación
    iti na delo ir al trabajo, ponerse al trabajo
    iti na potovanje ir de viaje
    iti po vodo ir por agua
    iti svojo pot proseguir su camino
    iti vase volver sobre sí
    iti po isti poti nazaj volver sobre sus pasos
    takó ne gre así no puede ser
    ne gre drugače no puede ser de otro modo
    naj gre, kot hoče pase lo que pase
    gre mu za glavo se juega la cabeza
    gre za (moje življenje) se trata (de mi vida)
    gre za življenje in smrt es cuestión de vida o muerte
    ne gre mi iz glave no se me quita de la cabeza
    za kaj gre? ¿de qué se trata?
    posli gredo dobro el negocio marcha bien
    kako ti gre? ¿cómo te va?
  • izíti to come out; (knjiga) to be published (ali issued ali brought out); to appear

    pravkar izšlo just out, just come out, just published, fresh from the presses
    kje je izšla knjiga? where was the book published?, where did the book come out?
    izíti kot zmagovalec to emerge as victor, to come off victorious
    knjiga je pravkar izšla the book is just out
    izíti se to turn out
    dobro (slabo) se izíti to turn out well (badly)
    zadeva se bo v redu izšla it will come out all right in the end
    izíti se drugače to prove otherwise
  • iztêči to run out (ali away); to flow out (ali away); to leak out; to be discharged; to stop running

    iztêči se to elapse, to glide away; to come to an end; to turn out; (zapasti) to become (ali to fall) due, to reach its term; (ura) to run down; (rok) to run out, to expire; (končati se) to terminate, to go by, to pass away
    čas se je iztekel time is up
    drugače se iztêči to prove otherwise
    polici se je rok veljavnosti iztekel the policy has lapsed
    vino je izteklo iz soda skozi razpoko the wine has leaked out of the cask through a crack
    ura se je iztekla the watch had run down
    vse se bo dobro izteklo it will all turn (ali come) out right (in the end)
    zadeva se je dobro, v redu iztekla the affair turned out all right
  • izùzimati -mām, -mljēm izvzemati: nije lijepo da svoje dijete izuzimaš ni lepo, da s svojim otrokom drugače ravnaš kakor z drugimi
  • kako2 [ó] (nekako) irgendwie
    kako drugače auf andere Art, [sonstwie] sonst wie
    že kako (schon) irgendwie
    bomo že kako wir werden die Sache schon schaukeln
    nič kako sehr
  • kakor1

    1. (enako kot) wie, so wie; (bolj/manj kot) als; (kot bi bil/bila …) wie

    2. (drug/drugače, kot) anderer/anders als

    3.
    tako … kakor wie (tako pri kritiki kakor pri bralcih bei der Kritik wie beim Leser)
    kakor tudi (in) sowie (kakor tudi beletristika sowie schöne Literatur)

    4.
    kakor da bi als ob (delati se, kakor da bi … tun als ob)

    5. v sporočanju tujega govora: soll heißen (rekel je, naj vpraša strica - kakor mene er sagte, [daß] dass er den Onkel fragen soll - soll heißen: mich)

    6.
    kakor kdaj je nachdem
    kakor kane wie es gerade kommt
    kakor si boš postlal, tako boš ležal wie man sich bettet, so liegt man
    | ➞ → kot
  • kolos samostalnik
    1. (velikanski objekt ali predmet) ▸ kolosszus
    betonski kolos ▸ betonkolosszus
    brezobličen kolos ▸ ormótlan kolosszus
    hotelski kolos ▸ szállodakolosszus
    mogočen kolos ▸ hatalmas kolosszus
    industrijski kolos ▸ ipari kolosszus
    gradnja kolosa ▸ kolosszus építése
    Ogromen betonski kolos (v gradnji), ki ga je mogoče videti daleč naokoli, bo muzej prve svetovne vojne. ▸ A már messziről látható (épülőfélben lévő) hatalmas betonkolosszus az első világháború múzeuma lesz.
    Leta 1973 je začela dozorevati ideja o najvišjem betonskem dimniku v Evropi, 360 metrov visokem kolosu iz betona in železa. ▸ 1973-ban kezdett formát ölteni Európa legmagasabb betonkéményének, egy 360 méter magas vasbeton kolosszusnak az ötlete.
    Na varnost je mislil, ko je kupoval avto, saj je verjetno zato kupil tak kolos na kolesih. ▸ Autóvásárláskor a biztonságot tartotta szem előtt, hiszen valószínűleg ezért vásárolt ilyen guruló kolosszust.

    2. (ogromna organizacija) ▸ kolosszus
    železarski kolos ▸ vasipari kolosszus
    igralniški kolos ▸ szerencsejáték-kolosszus
    Amerika je gospodarski kolos, ki mu na svetu ni para. ▸ Amerika a világon egyedülálló gazdasági kolosszus.
    Evropski parlament šteje 732 poslancev, vsak ima dva do tri asistente, sicer pa ta ogromni kolos zaposluje okoli pet tisoč ljudi, od strokovnjakov do ostalega osebja. ▸ Az Európai Parlamentnek 732 képviselője van, mindegyiküknek két-három asszisztense, de ez a hatalmas kolosszus a szakértőktől alkalmazottakig mintegy 5 000 embert foglalkoztat.

    3. (velik kip) ▸ kolosszus
    kamnit kolos ▸ kőkolosszus
    Južno od tega kamna sta v pesku napol zakopana dva sarkofaga iz grško-rimske dobe ter nedokončan kolos. ▸ Ettől a kőtől délre két görög-római szarkofág és egy befejezetlen kolosszus van félig a homokba temetve.

    4. (velikan; orjak) ▸ kolosszus, óriás
    Prišli so trije gestapovci, pravi kolosi. ▸ Három gestapós érkezett, igazi óriások.
    Za kolosa, težkega 150 kilogramov, sem trepetal, da se mu bo pod zadnjico sesedel nežni stolček. ▸ Rettegtem, hogy a 150 kilogrammos kolosszus feneke alatt összeroskad a finom kis szék.

    5. (pomembna oseba) ▸ kolosszus
    Z vsakim tekstom nas zmeraj znova in zmeraj drugače preseneča ta kolos, ki se imenuje Shakespeare. ▸ Minden szöveggel újra és újra és mindig máshogy kápráztat el bennünket ez a Shakespeare nevű óriás.
  • kot3

    1. (enako kot) wie (bel kot sneg weiß wie Schnee), (kot kak, kot bi bil) wie ein (močan kot medved stark wie ein Bär, obnaša se kot (kak) pesnik er tritt wie ein Dichter auf)
    kot sledi (takole) wie folgt, [folgendermaßen] folgendermaßen
    kot že ime pove/kot pove že ime wie schon der Name sagt

    2.
    tako … kot so … wie
    prav tako …, kot ebenso …, wie (tako razcapan kot on so/ebenso zerlumpt wie er)
    tako kot (in tudi) wie, sowie
    prav tako ne, kot [sowenig] so wenig/[ebensowenig] ebenso wenig, wie
    toliko … kot [soviel] so viel … wie/als
    prav toliko … kot [ebensoviel] ebenso viel … wie (toliko denarja kot njena sestra [soviel] so viel/[ebensoviel] ebenso viel Geld wie ihre Schwester)
    toliko kot [soviel] so viel wie ein (ta odgovor je bil toliko kot privolitev diese Antwort war [soviel] so viel wie eine Zusage)

    3. (drugače kot) als (starejši kot Peter älter als Peter, bolj iz sočutja kot iz ljubezni mehr aus Mitleid als aus Liebe, rajši umreti kot biti nesvoboden lieber sterben als unfrei sein)
    vse prej kot alles andere als
    drugače, kot sem si zamislil anders als ich es mir gedacht habe

    4.
    kot kdaj prej denn je zuvor
    kot sploh kdaj denn je

    5.
    kot da bi/kot da bi bil (kakor da bi) als ob s konjunktivom (zdelo se mi je, kot da bi bil čakal že ure in ure mir kam es vor, als ob ich schon Stunden über Stunden gewartet hätte)

    6.
    tako … kot (tudi) … sowohl … als (auch) …

    7. po rojstvu, poklicu ipd.: als (Peter kot zdravnik/njen mož/rojen Dunajčan Peter als Arzt/ihr Mann/ein geborener Wiener)

    8.
    kot le kaj unglaublich (spreten, kot le kaj unglaublich geschickt)
    kot le kdo wie kaum jemand
    kot le kje wie kaum woanders

    9.
    bel kot … -weiß (lilija lilienweiß)
    črn kot … -schwarz (oglje kohlschwarz)
    težak kot … -schwer (kamen steinschwer)
    trd kot … -hart (kamen steinhart, knochenhart)
    visok kot … -hoch (drevo baumhoch) ➞ → bel, črn, visok, velik, težak, trd, neumen …
  • kot konj.

    I. (v stavku)

    1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
    prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
    (za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
    njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
    odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
    to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

    3. (za izražanje podobnosti) come, da:
    bel kot sneg bianco come la neve
    vede se kot gospodar si comporta da padrone
    dela kot črna živina lavora come un negro

    4. (za izražanje približne podobnosti) come:
    sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
    počuti se kot prerojen si sente come rinato

    5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
    z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
    kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

    6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

    7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
    to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
    kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

    II.

    1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
    a) come:
    obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
    b) di quanto, di quel che; come:
    pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
    ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
    c) kot da come se, come:
    vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
    č) kot če se non:
    odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
    d) kot (... tako) come (... così):
    kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
    delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

    2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
    glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
    poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
    to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
    ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame
  • lesso

    A) agg. kulin. kuhan:
    carne lessa kuhano meso
    chi la vuol lessa e chi arrosto pren. ta tako, oni drugače

    B) m kulin. kuhano meso; kuhana govedina