Franja

slonji pridevnik
(o živali) ▸ elefánt-, elefántČe katerega izmed njih ustrelijo, ima to verjetno hujše posledice za celotno slonjo populacijo, kot si lahko predstavljamo. ▸ Ha közülük egyet lelőnek, az elefántpopuláció egészére nézve a következmények valószínűleg rosszabbak, mint azt el tudnánk képzelni.Kmalu po porodu je slonji mladič že shodil, a ni še jasno, če bo preživel. ▸ Röviddel a világrajövetele után a bébielefánt már járni kezdett, de még nem tudni, hogy életben marad-e.Sopomenke: slonov

somračniki samostalnik
zoologija Sphingidae (družina metuljev) ▸ szenderfélék, szenderek
Sopomenke: veščci

sovražíti to hate (koga someone), to abhor, to detest, to dislike, to loathe

sovražíti se to be at daggers drawn
iz dna duše sovražíti to be a good hater
celó svojci, njegova lastna družina ga sovraži he has incurred the hatred even of his own family
smrtno koga sovražíti to have a deadly hatred for someone

stisk|a ženski spol (-e …) die Not (časovna Terminnot, Zeitnot, denarna Geldnot, smrtna Todesnot, stanovanjska Wohnungsnot, z vodo Wassernot), die Notlage, der Notzustand, die Notsituation; (pomanjkanje) die Knappheit, die Verknappung
denarna stiska die Geldklemme
duševna stiska die Seelenqual, Seelenangst
v stiski in Not
družina v stiski die Problemfamilie
klic v duševni stiski die Telefonseelsorge, das Sorgentelefon
krik v smrtni stiski der Todesschrei
laž v stiski die Notlüge
pravica v stiski das Notrecht
rešitev v stiski die Notlösung
ki je v stiski (pomanjkanju) [notleidend] Not leidend
biti v stiski in Not sein, sich in einer Bedrängnis befinden, v časovni: in Druck sein
biti v denarni stiski in in Geldnot sein
biti v stiski za in Verlegenheit sein
(denarni in Geldverlegenheit sein)
priti v stisko in Bedrängnis/Not geraten

strakoši samostalnik
zoologija Hydrobatidae (družina morskih ptic) ▸ viharfecskefélék

stržki samostalnik
zoologija Troglodytidae (družina ptic) ▸ ökörszemfélék

svét, -a, -o saint, sacré

sveta aliansa la Sainte-Alliance
sveti Anton (religija) Saint-Antoine
sveti dan (božič) le jour de Noël
sveta družina (religija) la Sainte Famille
sveti duh (religija) le Saint-Esprit, l'Esprit-Saint
sveti Trije kralji (religija) les Rois mages
sveti oče (papež) le Saint-Père
sveto pismo (religija) l'Écriture sainte
sveta stolica (religija) le Saint-Siège
Sveta dežela (Palestina) la Terre sainte
sveto mesto la Ville sainte, les Lieux saints
sveti večer la veille de Noël
vsi sveti (praznik) la Toussaint
delati se svetega faire le dévot (ali le bigot), affecter des dehors pieux
sveto obljubiti promettre solennellement
njemu ni nič sveto rien n'est sacré pour lui, il n'a ni foi ni loi
prisegam pri vsem, kar mi je svetega je jure par tout ce qui m'est le plus sacré

svét (-a -o)

A) adj.

1. rel. santo, sacro:
Sveti Duh Spirito Santo
sveta družina Sacra Famiglia
Sveta dežela Terrasanta
sveta pesem inno sacro
sveta maša santa messa
sveta podoba immagine sacra
sveti oče il santo padre, il pontefice
Sveti sedež la Santa Sede
Sveto pismo Sacre Scritture
sveto leto anno santo
sveto olje olio santo
sveto rešnje telo eucaristia
Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini

2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
(indijska) sveta krava vacca sacra
romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa

3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile

4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
bil je svet človek era un sant'uomo

5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
sveti mir santa pace
to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sveta podobica santino
Sveti oficij Sant'Offizio
rel. sveta vojna guerra santa
inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
inter. sveta nebesa! santo cielo!
med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)

B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
Vsi sveti Ognissanti
Najsvetejše il Santissimo

svét, svéta, svéto santo; sagrado; sacro

sveta aliansa (hist) Santa Alianza
sveti Anton (rel) San Antonio
sveti Tomaž (rel) Santo Tomás
sveti dan (božič) el día de Nochebuena
sveta družina (rel) la sagrada familia
sveti duh (rel) el espíritu santo
sveta dolžnost sagrado deber m
sveti Trije kralji (rel) los reyes Magos
sveto leto año m santo
sveta nebesa! ¡santo Dios!
sveti oče (papež) el Padre Santo, el Papa
sveto pismo (rel) la Sagrada Escritura, la (Santa) Biblia
Sveta Stolica la Santa Sede
sveta dežela Tierra f Santa, los Santos Lugares
sveti večer (rel) Nochebuena f
vsi sveti (praznik) (día m de) Todos los Santos
o svetem Nikoli fam cuando la rana críe pelos
njemu ni nič sveto para él no hay nada sagrado
sveto obljubiti prometer solemnemente
delati se svetega fingir devoción, ser beato
prisegam pri vsem, kar mi je svetega juro por lo más sagrado

svet|i¹ [é] (-a, -o)

1. svetniki: heilig
sveti Peter, sveta Terezija … der heilige Petrus (hl. Petrus), Sankt Petrus, die heilige Theresia (hl.Theresia) …
obredi, zakramenti ipd.: sveti krst die heilige Taufe
sveta maša die heilige Messe
sveto obhajilo die heilige Kommunion
sveta popotnica die Wegzehrung

2.
sveta Devica die Heilige Jungfrau

3. veliki prazniki, svetinje: Heilig
sveti večer der Christabend, Heiligabend, der Heilige Abend
sveta družina die Heilige Familie
sveta noč die Christnacht, die Heilige Nacht
vsi sveti Allerheiligen, das Allerheiligenfest

4.
svet oče Heiliger Vater ( der Papst)

5.
praznik: sveti Miklavž der Nikolaustag
sveti Štefan (A) Stephanitag, (D) 2. Weihnachtstag, (CH) Stefanstag
sveti Valentin der Valentinstag

svetivci samostalnik
zoologija Fulgoridae (družina žuželk) ▸ fénykabócák

škržadi samostalnik
zoologija Cicadidae (družina žuželk) ▸ énekeskabóca-félék

škržati samostalnik
zoologija Cicadidae (družina žuželk) ▸ énekeskabóca-félék

števílen (-lna -o) adj. abbondante, popoloso, numeroso, copioso; strabocchevole:
številna mesta v knjigi so nerazumljiva numerosi punti del libro sono incomprensibili
dati številna jamstva concedere ampie garanzie
številna družina famiglia numerosa
številna množica folla strabocchevole

švedski pridevnik
(o Švedski in Švedih) ▸ svédPovezane iztočnice: švedska grenčica, švedska krona

típičen (-čna -o) adj. tipico, tipo; ekst. classico, standard; targato:
tipični znaki bolezni sintomi tipici della malattia
tipičen pojav fenomeno tipico
tipična družina famiglia tipo

trnoboki samostalnik
zoologija Carangidae (družina rib) ▸ tüskésmakréla-félék, töviskes makrahalak

trske samostalnik
zoologija Gadidae (družina morskih rib) ▸ tőkehalfélék

umetnišk|i [é] (-a, -o) künstlerisch; Künstler- (atelje das Künstleratelier, poklic der Künstlerberuf, roman der Künstlerroman, četrt das Künstlerviertel, družina die Künstlerfamilie, kolonija die Künstlerkolonie, narava die Künstlernatur, skupina die Künstlergruppe, hotenje das Kunstwollen, ime der Künstlername, življenje die Künstlerexistenz), Kunst- (nazor die Kunstanschauung, predmet der Kunstgegenstand, proza die Kunstprosa, razstava Kunstausstellung, vrednost der Kunstwert, ustvarjanje das Kunstschaffen, sredstvo das Kunstmittel, ustvarjanje das Kunstschaffen)

ustanóva (-e) f

1. ente; istituto, istituzione; organismo:
pravna ustanova ente morale
poldržavna ustanova ente parastatale
dobrodelna, gospodarska, kulturna, znanstvena ustanova istituzione di beneficenza; ente economico, culturale, scientifico
šolska ustanova istituto d'istruzione

2. jur. istituto:
družina in zakon sta pomembni družbeni ustanovi la famiglia e la legge sono due importanti istituti societari