Franja

zrȁčica ž manjš. od zraka droben žarek

изморось f droben dež;
падает и. prši

капельный droben kot kaplja; kapljiv

мелковатый

1. precej droben;

2. precej plitev

bible [bibl] féminin biblija, sveto pismo; figuré avtoritativna knjiga

papier bible masculin papir za droben tisk

briljant samostalnik
1. (brušen diamant) ▸ gyémánt, briliáns
2. (najboljša stvar) ▸ briliáns
Ampak zame je briljant podvozje. ▸ kontrastivno zanimivo Számomra azonban az alváz a csúcs.

denár dinero m ; A tudi plata f ; moneda f ; fam cuartos m pl

droben denar dinero suelto
gotov denar dinero contante
papirnati denar papel m moneda
ponarejen denar dinero falso
dobro naložen denar dinero inmovilizado
mnogo, kup denarja mucho dinero, fam un dineral
za noben denar (fig) por nada del mundo
pomanjkanje denarja falta f de dinero
ponarejevalec denarja monedero m falso
biti brez denarja no tener dinero; fam estar sin un cuarto, estar sin blanca
nimam nič denarja pri sebi no llevo dinero encima
imeti denarja kot smeti tener mucho dinero, fam ser un Creso
dobiti denar recibir dinero
denar si narediti fam hacer cuartos
denar ne igra nobene vloge el dinero es lo de menos
izposoditi si denar tomar a préstamo dinero
dvigniti denar retirar dinero
on je ob (svoj) denar se ha quedado sin dinero
ni denarja, ki bi to plačal no hay dinero que lo pague
metati denar skozi okno fam gastar el dinero a lo loco
plavati (kópati se) v denarju nadar en oro
razmetavati z denarjem malgastar dinero
plačati v gotovem denarju pagar en dinero contante
potrošiti, zapraviti denar gastar dinero
trda je za denar hay falta de dinero
zaslužiti denar ganar dinero
denar je sveta vladar poderoso caballero es Don Dinero
imeti denarja kot pečka abundar en dinero

denaro m

1. denar:
denaro spicciolo droben denar, drobiž
denaro contante gotovina

2. denarci, bogastvo:
avere molto denaro imeti pod palcem
avere il denaro contato imeti najnujnejše
buttare il denaro, buttare il denaro a due mani pren. stran metati denar, na veliko zapravljati
essere a corto di denaro biti na kratkem z denarjem
far denaro, denari a palate služiti bajne denarce
sciupare tempo e denaro pren. zapravljati čas in denar

3.
denari pl. igre (barva italijanskih kart) ○

4. tekstil denier

deskanje samostalnik
1. (zimski šport) ▸ snowboardozás, hódeszkázásTekmovanja so potekala v alpskem smučanju, smučarskem teku, hokeju in deskanju. ▸ Alpesisíben, sífutásban, hokiban és hódeszkázásban folytak a versenyek.
Sopomenke: bordanje, deskanje na snegu
Povezane iztočnice: alpsko deskanje, prosto deskanje

2. (vodni šport) ▸ szörfözésMorje je primerno za deskanje, pesek je lep in droben. ▸ A tenger alkalmas a szörfözésre, a homok szép és apró szemű.
Sopomenke: jadralno deskanje, jadranje na deski, surfanje
Povezane iztočnice: deskanje na vodi, jadralno deskanje

3. (brskanje po spletu) ▸ szörfözésMed deskanjem ali odpiranjem pošte se lahko zgodi, da zasledimo gole fotografije nekoga, ki živi čez cesto. ▸ Szörfözés vagy az üzenetek nyitogatása közben megtörténhet, hogy ráakadunk az utca túloldalán élő szomszéd meztelen képeire.
Sopomenke: surfanje

dèž rain

močan, hud dèž heavy rain, pelting rain; (ploha) shower, downpour
silen dèž torrential rain
droben dèž drizzle, mizzle
dèž granat, udarcev a rain of shells, of blows
dèž pepela a rain of ashes
množina dèž ja rainfall
dèž gre, pada it rains, it is raining
dèž lije it is pouring with rain (ali pouring down)
dèž lije kot iz škafa it is raining cats and dogs, it is bucketing down
kar naprej gre dèž it keeps raining
na dèž kaže it looks like rain, it's probably going to rain, we're in for rain
dèž se je izlil it has rained itself out
dèž je ponehal it has stopped raining
priti z dèžja pod kap (figurativno) to fall out of the frying pan into the fire, to go from bad to worse
stati v dèžju to stand in the rain
za dèžjem pride sonce after rain comes sunshine (ali comes fair weather)
ustvarjanje umetnega dèžja cloud seeding
govori kot dèž he's chattering (ali he chatters) away nineteen to the dozen

dèž pluie ženski spol ; familiarno flotte ženski spol , saucée ženski spol , rincée ženski spol

dež gre il pleut
priti z dežja pod kap aller de mal en pis, tomber de Charybde en Scylla, changer son cheval borgne contre un aveugle, se jeter à l'eau de (ali par) peur de la pluie
pripravlja se k dežju, kaže na dež le temps est à la pluie
ob, v dežju par temps de pluie
v dežju sous la pluie
droben (hladen)dež pluie fine, bruine ženski spol
močan dež forte (ali grosse) pluie, averse ženski spol, pluie battante
pohleven dež pluie douce (ali légère)
vztrajen dež pluie continuelle
dež kamenja pluie de pierres
dež krogel grêle ženski spol de balles

dèž (-ja) m

1. pioggia:
dež curkoma lije piove a dirotto
dež pada, rosi piove, pioviggina
dež je ponehal ha smesso di piovere
pog. dež gre piove
dež škrablja po strehi la pioggia picchia sul tetto
stati na dežju stare sotto la pioggia
pren. govoriti ko dež parlare fitto
pren. držati se ko dež v pratiki fare, tenere il muso
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere grande, urgente bisogno di qcs.
pripravljati se na dež stare per piovere
pren. rasti kot gobe po dežju crescere come i funghi dopo la pioggia
droben dež pioggerellina
gost dež pioggia fitta

2. pren.
dež krogel, ognjeni dež pioggia di pallottole, di fuoco

3. pren. (velika količina, veliko število) pioggia:
meteorski dež pioggia di stelle cadenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lasje počesani na dež capelli tagliati a casco
kem. kisli dež pioggia acida
agr. umetni dež pioggia artificiale
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije al piangere tien dietro il ridere

dèž lluvia f

v dežju bajo la lluvia
droben, pohleven dež lluvia menuda; llovizna f
močan dež chaparrón m
nenaden dež aguacero m
dež gre llueve; está lloviendo
na dež kaže parece que va a llover
priti z dežja pod kap (fig) ir de mal en peor; fam salir de Málaga y entrar en Malagón
za dežjem pride sonce después de la tempestad viene la calma, después de la lluvia viene el buen tiempo

dichalcon -ī, n (gr. δίχαλκον) dvojni halkon, droben bakren novec = četrt obola: Vitr.

jagoda samostalnik
1. ponavadi v množini (rastlina) ▸ eperPovezane iztočnice: vrtna jagoda

2. ponavadi v množini (plod) ▸ eper, eperszemPovezane iztočnice: vrtna jagoda

3. ponavadi v množini (okrogel plod) ▸ bogyóPlodovi v obliki rdečih jagod so strupeni! ▸ A piros bogyóalakú termések mérgezők!
Strupene so le črne jagode, ki jih bršljan naredi pozimi. ▸ A borostyánnak csak a télen termő, fekete színű bogyói mérgezőek.
Dodajte čebulo in jušno zelenjavo, zalijte z vinom, juho in sokom od peke ter dodajte še brinove jagode in vejico rožmarina. ▸ Adja hozzá a hagymát és a leveszöldséget, öntse fel a borral, a levessel és a sütésnél maradt zsiradékkal, majd tegye bele a borókabogyót és egy szál rozmaringot.

4. ponavadi v množini (droben predmet) ▸ gyöngy, golyó, szemOgrlica iz raznobarvnih steklenih jagod je bila narejena v 4. stoletju pr. n. š. ▸ A különböző színű üveggyöngyökből fűzött nyaklánc az i.e. 4. században készült.

lepor (starejše lepōs) -ōris, m (prim. gr. λέπω lupim, λεπτός olupljen, tenek, droben, ličen, nežen, λεπτύνω tanim, tanjšam, λαπαρός tanek, droben, lat. lepidus)

1. milina, ličnost, ugodnost, mičnost, vabljivost: nitido capti lēvique lepore Lucr., pavonum ridenti lepore imitata (po drugih imbuta) saecla Lucr.; šalj.: Liberi lepos Pl. (o vinu).

2. occ.
a) uglajenost, uglajeno vedenje, ljubeznivost, vljudnost: affluens omni lepore ac venustate Ci. (iron.), in quo mihi videtur specimen fuisse humanitatis, salis, suavitatis, leporis Ci.
b) dobrovoljnost, dobra volja, veselje, veselost: medio de fonte leporum surgit amari aliquid Lucr., omnis vitae lepos et summa hilaritas Plin.
c) (o govoru) uglajenost, prefinjena šala (šaljivost), veder dovtip, vedra dovtipnost, pretanjen (fin, izbran) humor, duhovitost: floruit cum acumine ingenii, tum admirabili quodam lepore dicendi Ci., labandus etiam ex omni genere urbanitatis facetiarum quidam lepos Ci., quom lauti accubuissent, … eaque esset in homine iucunditas et tantus in iocando (po drugih in loquendo) lepos Ci., erat cum gravitate iunctus facetiarum et urbanitatis oratorius, non scurrilis lepos Ci.

Lepta -ae, m (prim. λεπτός tenek, droben, ličen, nežen, slab) Lépta, rim. priimek: Q. Lepta, praefectus fabrûm Ci. ep.

les [é] moški spol (-a, ni množine) das Holz (vrste barvilni Farbholz, brinov Wacholderholz, čelni Hirnholz, češnjev Kirschbaumholz, Kirschholz, četrtinski Kreuzholz, debel Starkholz, dogarski Daubenholz, dolg Langholz, droben Schwachholz, gradbeni Bauholz, Kantholz, grenki Quassiaholz, grmovni Strauchholz, iglavcev Nadelholz, jamski Grubenholz, kakovosten Qualitätsholz, kolarski Wagnerholz, koreninski Wurzelholz, kostanjev Kastanienholz, kratki Kurzholz, kriv Krummholz, ladijski Schiffbauholz, listavcev Laubholz, lipov Lindenholz, lisast Maserholz, lupljen Schälholz, masivni Vollholz, mehki Weichholz, mladi Grünholz, neobdelan Rohholz, obdelan Handelsholz, obdelovalni Nutzholz, okrogli Rundholz, odpadni Abfallholz, oljkov Olivenholz, opažni Plankenholz, plavljen Treibholz, Triftholz, plemenit Edelholz, Wertholz, plutasti Korkholz, polni Ganzholz, polovični Halbholz, pozni Spätholz, požarni Brandholz, prostorninski Schichtholz, resonančni Klangholz, Tonholz, agronomija in vrtnarstvo rodni Fruchtholz, Tragholz, kriv Knieholz, rožni Rosenholz, rumeni Gelbholz, slepi Kernholz, slojni Schichtholz, smolnat Kienholz, sodarski [Faßholz] Fassholz, tenzijski Zugholz, tlačen Druckholz, trd Hartholz, večplastni Lagenholz, vejnat Astholz, vezan Sperrholz, vlakninski Faserholz, žagan Schnittholz, železni Eisenholz, za cepljenje Spaltholz, za drogove Mastenholz, za furnir Furnierholz, za obdelavo Werkholz, za papir Papierholz, za rezbarjenje Schnitzholz, za sekanice Knüppelholz)
neobdelan les unbearbeitetes Holz
splavljeni les geflößtes Holz
sprhneli les der Mulm
top/merkantilen les wahnkantiges/baumkantiges Holz
rezan les die Schnittware, das Schnittholz
…lesa/v les/za les Holz-
(barva die Holzfärbung, brusilnica tehnika die Holzschleifanlage, cena der Holzpreis, dobavitelj der Holzlieferant, kos das Holzstück, plavljenje die Holztrift, die Holzflößung, poraba der Holzverbrauch, posek der Holzabhieb, predelava die Holzverarbeitung, sečnja/sekanje der Holzschlag, die Holzfällung, skladovnica der Holzstoß, der Holzstapel, splavarjenje die Holzflößerei, spravilo die Holzbringung, die Holzabfuhr, struktura die Holzstruktur, suha destilacija die Holzverkohlung, sušenje die Holztrocknung, tat der Holzdieb, tatvina der Holzdiebstahl, transport der Holztransport, trdnost die Holzfestigkeit, vlaka za spravilo der Holzabfuhrweg, vlažnost die Holzfeuchtigkeit, vrsta die Holzart, zaščita der Holzschutz; v les tehnika vžiganja die Holzbrandtechnik, vrezovanje navojev v les das Holzgewindeschneiden; za les zaščitno sredstvo das Holzschutzmittel, der Holzschutz, lepilo der Holzleim, lužilo die Holzbeize)
zbirališče lesa der Polter
zveriženje lesa das Verwerfen, die Verwerfung
podoben lesu holzartig
potrebe po lesu der Holzbedarf
čez les:
biti (malo) čez les figurativno eine Meise haben, einen Knall haben, nicht so recht klug sein
iz lesa:
izdelek iz lesa die Holzarbeit
figurativno iz istega lesa vom gleichen Holz, aus dem gleichen Holz geschnitzt
z lesom:
bogat z lesom holzreich
gradnja z lesom der Holzbau
obložen z lesom holzverkleidet
opažen z lesom holzgetäfelt
trgovec z lesom der Holzhändler
trgovina z lesom der Holzhandel
| ➞ → gadov les, kačji les, pasji les

lluvia ženski spol dež

lluvia de balas dež (toča) krogel
lluvia continua trajno deževje
lluvia menuda, fina pršavica, droben dež
lluvia de oro (rast) negnoj
después de la lluvia viene el buen tiempo za dežjem pride sonce
nube de lluvia deževen oblak