Franja

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

právdništvo (-a) n star. diritto; nekdaj
državno pravdništvo (javno tožilstvo) pubblica accusa

právdništvo

državno pravdništvo fiscalía f

prav|o srednji spol (-a …) das Recht (avtorsko Urheberrecht, Autorenrecht, cerkveno Kirchenrecht, civilno Zivilrecht, davčno Steuerrecht, dedno Erbrecht, delno Partikularrecht, delovno Arbeitsrecht, deželno Landrecht, Landesrecht, disciplinsko Disziplinarrecht, državljansko Bürgerrecht, državno Staatsrecht, fevdno Lehnsrecht, Lehensrecht, gorsko Bergrecht, gospodarsko Wirtschaftsrecht, gradbeno Baurecht, izjemno kazensko Standrecht, kazensko Strafrecht, kazensko procesno [Strafprozeßrecht] Strafprozessrecht, kolizijsko Kollisionsrecht, konzularno Konsulargerichtsbarkeit, kupno Kaufrecht, lastninsko Eigentumsrecht, licenčno Lizenzrecht, lovsko Jagdrecht, materinsko Mutterrecht, mednarodno Völkerrecht, menično Wechselrecht, mirovno Friedensrecht, naravno Naturrecht, nevtralnostno Neutralitätsrecht, nezapisano Fallrecht, občinsko Gemeinderecht, običajno Gewohnheitsrecht, Gemeinrecht, obligacijsko Obligationenrecht, obveznostno Schuldrecht, očetovsko Vaterrecht, patentno Patentrecht, policijsko Polizeirecht, pomorsko Seerecht, fizičnih oseb Personenrecht, najemnih razmerij Mietrecht, tujcev Fremdenrecht, premoženjsko Güterrecht, Vermögensrecht, procesno [Prozeßrecht] Prozessrecht, Verfahrensrecht, prometno Verkehrsrecht, rodbinsko Familienrecht, rudarsko Bergrecht, sosedsko Nachbarrecht, stvarno Sachenrecht, tiskovno Presserecht, trgovsko Handelsrecht, upravno Verwaltungsrecht, ustavno Verfassungsrecht, vodno Wasserrecht, vojno Kriegsrecht, volilno Wahlrecht, o društvih Vereinsrecht, zakonsko Eherecht, zapisano Gesetzesrecht, zasebno Privatrecht, zavarovalno Versicherungsrecht)
javno pravo öffentliches Recht
pozitivno pravo positives Recht
rimsko pravo römisches Recht
strokovnjak za … pravo der -rechtler
(državno Staatsrechtler, kazensko Strafrechtler, mednarodno Völkerrechtler, ustavno Verfassungsrechtler)
kršitev prava die Rechtsverletzung
(avtorskega Urheberrechtsverletzung)
pojmovanje prava die Rechtsauffassung
teorija prava die Rechtslehre, die Rechtstheorie
psihologija prava die Rechtspsychologie
reforma prava die Rechtsreform
(kazenskega Strafrechtsreform)
sociologija prava die Rechtssoziologie
uporaba prava die Rechtsanwendung
zgodovina prava die Rechtsgeschichte
zloraba prava der [Rechtsmißbrauch] Rechtsmissbrauch, die Rechtsbeugung
študirati pravo Jura studieren
po običajnem pravu gewohnheitsrechtlich, gemeinrechtlich

právo law, jurisprudence, science of law

doktor práva Doctor of Laws (LL.D.)
študent práva law student
avtorsko právo copyright
cerkveno, kanonsko právo church law, canon law
civilno právo civil law
državno právo public law
mednarodno právo international law
menično právo law dealing with bills of exchange
pisano právo statute law
trgovsko právo commercial law
právo pestí, močnejšega (figurativno) club law
študirati právo to read law; to study law; to read for the law, to read for the Bar

právo derecho m

avtorsko pravo derechos m pl de autor; propiedad f literaria
cerkveno (civilno, dedno, pomorsko, rimsko, upravno, ustavno, vojno, zasebno) pravo derecho canónico (civil, sucesorio, marítimo, romano, administrativo, constitucional, de guerra, privado)
državljansko pravo derecho de ciudadanía, derechos m pl de ciudadano
državno pravo derecho público (ali político)
javno (kazensko, mednarodno, menično, patentno) pravo derecho público (penal, internacional, cambiario, de patentes)
zastavno pravo derecho prendario
doktor prava doctor m en derecho
študent prava estudiante m de derecho
s polnim pravom con pleno derecho, con justo título
študirati pravo estudiar derecho
s kakšnim pravom? ¿con qué derecho?

prekoračeváti (-újem) | prekoráčiti (-im) imperf., perf.

1. passare, oltrepassare:
prekoračiti državno mejo passare il confine; sconfinare

2. (preseči, presegati stopnjo) superare; eccedere:
prekoračiti dovoljeno hitrost superare il limite di velocità
prekoračiti pristojnosti eccedere le competenze
pren. prekoračiti sedemdeseto leto passare, superare, varcare la settantina

premoženj|e¹ [ê] srednji spol (-a …) das Vermögen (celokupno Gesamtvermögen, družinsko Familienvermögen, državno Staatsvermögen, gotovinsko Barvermögen, nacionalno Volksvermögen, nepremičninsko Grundvermögen, Immobiliarvermögen, občinsko Gemeindevermögen, obratno Betriebsvermögen, Umlaufvermögen, posebno Sondervermögen, v tujini Auslandsvermögen, skupno Gesamtvermögen, varovančevo Mündelvermögen, zasebno Privatvermögen); figurativno Geld und Gut, za kmeta: Haus und Hof
pravo premično premoženje die Fahrnis, das Mobiliarvermögen
v zakonu pridobljeno premoženje der Zugewinn
ločeno premoženje zakoncev die Gütertrennung
davek na premoženje die Besitzsteuer, Vermögenssteuer
delitev premoženja pravo die Vermögensauseinandersetzung
ustvarjanje premoženja die Vermögensbildung
ki ustvarja premoženje vermögenswirksam
večanje premoženja der Vermögenszuwachs
zaplemba premoženja die Vermögensbeschlagnahme
izvršba na premoženje die Exekution, na celotno: die Generalexekution
škoda na premoženju der Vermögensschaden
pognati premoženje s pijačo: ein Vermögen durch die Kehle jagen
to ne bo stalo celo premoženje das wird die Kuh nicht kosten

prvenstv|o¹ [é] srednji spol (-a …) šport die Meisterschaft (državno Landesmeisterschaft, Nationalmeisterschaft, Staatsmeisterschaft, dvoransko Hallenmeisterschaft, evropsko Europameisterschaft, klubsko Vereinsmeisterschaft, mladinsko Juniorenmeisterschaft, moštveno Mannschaftsmeisterschaft, nogometno Fußballmeisterschaft, okrožno Kreismeisterschaft, plesno Tanzmeisterschaft, v orodni telovadbi Gerätemeisterschaft, v tenisu Tennismeisterschaft, svetovno Weltmeisterschaft, v streljanju Schützenweltmeisterschaft, v nogometu Fußballweltmeisterschaft, v plavanju Schwimmweltmeisterschaft, šahovsko Schachmeisterschaft, svetovno Schachweltmeisterschaft)

prvénstvo (-a) n

1. primato, supremazia; precedenza

2. šport. campionato, campionati:
atletsko, nogometno prvenstvo campionato di atletica leggera, di calcio
državno, evropsko, svetovno prvenstvo campionato nazionale, europeo, mondiale
člansko, mladinsko prvenstvo campionato, campionato iuniores

3. ekst. carattere di esordio

public, publique [püblik] adjectif javen, obči; državen; splošno znan, očiten; masculin javnost; občinstvo, publika, gledalci, poslušalci, bralci

en public v javnosti
public masculin choisi izbrano občinstvo
affaires féminin pluriel publiques državni posli, državne zadeve
autorité féminin publique državna, javna oblast
avis masculin au public javen razglas; objava
bal masculin public ljudski ples
bien masculin public splošna blaginja
charges féminin pluriel publiques javna bremena
chose féminin publique država; vlada; javni interesi
cours masculin publics javna predavanja, za katera se ne zahteva vpis (na univerzi)
dette féminin publique državni dolg
droit masculin public državno pravo
école féminin publique ljudska osnovna šola
emprunt masculin public državno posojilo
ennemi masculin public n^o 1 sovražnik ljudstva št. 1
établissement masculin public javna ustanova
function féminin, charge féminin publique javna, državna služba
fonds masculin pluriel publics državni denar, papirji
intérêt masculin public javni interes
jardin masculin public javni nasad, park
maison féminin publique javna hiša, bordel
monument masculin public javni spomenik
opinion féminin publique javno mnenje
ordre masculin public javni red
partie féminin publique državni tožilec, pravdnik
passage masculin public javen prehod
personne féminin publique uradna oseba
pouvoirs masculin pluriel publics oblast, oblasti
réunion féminin publique javno zborovanje
revenus masculin pluriel publics državni dohodki
séance féminin publique javna seja
trésor masculin public državna blagajna
vie féminin publique javno življenje (visokega državnega, upravnega uradnika)
voix féminin, clameur féminin publique, cri masculin public ljudski glas
ouvert au public odprt, dostopen javnosti
parler en public javno, na javnem mestu govoriti
rendre public razglasiti, objaviti, naznaniti javnosti, seznaniti javnost z
il est de notoriété publique que ... splošno je znano, da ...

público javen; obči; državen

caja pública državna (občinska) blagajna
caridad pública skrb za uboge; socialno skrbstvo
carrera pública državna služba
derecho público državno pravo
hombre público politična osebnost
moral pública javna morala
mujer pública pocestnica
de utilidad pública obče koristi
vía pública cesta, ulica
de público javno
en público público javno, vpričo vseh
hacer público objaviti, v javnost prinesti
se ha hecho público razglasilo (razneslo) se je
salir en público iti med ljudi

pupille [püpil]

1. masculin, féminin mladoletna sirota, varovanec, -nka

2. féminin zenica

pupille de l'État otrok pod državnim varuštvom
pupille de la nation vojna sirota, ki uživa državno podporo

puppis -is, acc. -im, redko -em, abl. -ī, redko -e, f (etim. nedognana beseda)

1. ladijski krn (krm), krma (naspr. prōra): navem convertere ad puppim Ci., puppes vertere N. krme obrniti = (z)bežati (z ladjami), prosequitur surgens a puppi (od zadaj) ventus euntīs V.; s krmo, v kateri je bilo krmilo, so pristajali, da je bilo pozneje lažje odpluti; od tod: stant litore puppes V., Colchos advertere puppim O. pristati ob bregu Kolhide; pren. o državnih voditeljih in vladarjih: sedebamus in puppi et clavum tenebamus Ci. ep. sedel sem na krmi ob krmilu = uravnaval (usmerjal, vodil) sem državo, vladal sem državi, quam ob rem conscende nobiscum, et quidem ad puppim Ci. ep. stopi na državno ladjo, in sicer na krmo = kot krmar, kot vladar; metaf. šalj. hrbet: puppis pereunda est probe Pl. = šlo mi bo za kožo, stalo me bo kože na hrbtu.

2. sinekdoha ladja: Lucan., Cl. idr., puppes tuae V., inter mille rates tua sit millesima puppis O., puppes pictae H.; kot ozvezdje: Ci. (Arat.).

quaestor -ōris, f (quaerere nam. quaesere) kvéstor

1. v najstarejšem času kazenski (krvni) sodnik; v Rimu sta bila zlasti v dobi kraljev dva sodnika (sprva načelnika krvnemu sodišču), ki sta tožila, preiskovala in razsojala v kazenskih (krvnih) pravdah; od tod njuno polno ime quaestores parricidii: P. F., Tab. XII in Dig., toda nav. samo quaestores: Varr., Ci., (A. Cornelius, Q. Servilius) quaestores Volscium in ius vocant L.

2. kasneje, ko je lex Valeria (l. 509.) kazensko sodstvo izročila centurijam, je quaestor ostal le še finančni (davčni) uradnik, državni blagajnik, državni zakladnik: quaestores = qui conquirerent publicas pecunias Varr., Dig.; sprva sta bila dva, po l. 421 štirje, od katerih sta dva upravljala državno zakladnico (aerarium), dva pa kot vojna izplačevalca (ut rem militarem comitarentur T.) spremljala konzule v vojno. Leta 287 so njihovo število zaradi naraščajočega števila provinc pomnožili na 8, Sula jih je dal voliti 20, Cezar do 40. Na kvesturo, najnižjo stopnjo višjih častnih služb, ki je odpirala pot v senat, je mogel Rimljan računati šele po dovršenem 25. letu. Kvestorje so volili na tributskih komicijah. Po nastopu službe (dne 5. 12.) sta dva ostala v Rimu kot državna zakladnika, blagajnika (quaestores urbani ali aerarii), trije v Italiji (eden v Ostiji kot rimskem pristanišču, eden v Kalah (Cales) ob Volturnu, eden v Cisalpinski Galiji (Galia Cisalpina)). Drugi (quaestores provinciales = pokrajinski kvestorji) so šli kot konzuli ali pretorji v province (na Sicilijo vselej dva: eden v Sirakuze, eden v Lilibej), kjer so pobirali davke in druge dajatve, izplačevali vojakom mezdo ter opravljali še razne druge denarne posle. Cesarji so nekatere kvestorje imenovali sami; ti (quaestores principis = cesarski kvestorji) so imeli pravico brati senatu cesarske dopise; državno zakladnico pa je v dobi cesarjev upravljal praefectus aerarii: L., Ci., S., H., T,. Plin. iun., Suet. idr.

razobésiti (slike) colgar

državno zastavo razobesiti enarbolar el pabellón nacional

Recentoricus ager Recéntorsko (Recentórijsko) zemljišče, rimsko državno posestvo na Siciliji: Ci.

red-igō -ere -ēgī -actum (red + agere)

I. (s poudarjenim pomenom predpone re)

1. nazaj gnati (goniti), nazaj tirati, zagnati (zaganjati), (za)poditi, zavrniti (zavračati), nazaj (pri)peljati, nazaj spraviti (spravljati): redigere rupe capellas O., taurum in gregem Varr., hostium equitatum in castra L., aliquem Capuam L.; metaf.: rem ad pristinam belli rationem redigere C. bojevanje spraviti v prejšnji položaj = poprijeti se zopet starega načina bojevanja (stare taktike), zopet se bojevati na stari način (po stari taktiki), redigis in memoriam nostram te domi Lentuli esse educatum Ci. kličeš nam v spomin, homines in gratiam redigere Ter. zopet pomiriti, zopet spraviti, zopet pobotati; occ. (glede na obseg, število, vrednost) (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati), (s)krčiti, (z)nižati, omejiti (omejevati), v pass. (s)krčiti se, (z)manjšati (zmanjševati) se, (z)nižati se, pri(haja)ti na … , pasti (padati) na … : hos (sc. octo libros) ad sex libros redigere Varr., ex DC ad tres senatores se redactos esse dixerunt C., ad paucitatem Cu., familia ad paucos redacta Ci., ad numerum duorum redigor O., ad nihilum redigere L., Lucr., ad assem redigere Plin., vilem redigi ad assem H., aliquem (aliquid) redigere (eo), ut … Ci., Ter., L., Sen. ph., Lucr., mentem in timores H. do bojazni znižati = v strah spraviti, vnesti bojazen, ad internecionem C. uničiti, victoriam ad vanum et irritum L. spodnesti (obrezuspešiti) in izničiti.

2. (denar) (iz)terjati, poterjati: Icti. idr., omnem redegit Idibus pecuniam H., redigere omne argentum Pl., omnem pecuniam ex vectigalibus Ci., multum auri est redactum Eutr., pecuniam ex capto Cu. zahtevati, terjati kot odkupnino, bona vendere et in publicum redigere L. in izkupiček poslati (oddati) v državno blagajno (izročiti državni blagajni), praedam in fiscum redigere T. za državni zaklad zaseči (zasegati), pars praedae ad quaestorem redacta est L. je pripadel kvestorski blagajni, frumenti copia penes istum redacta est Ci. je prišla v njegove roke; occ. izkupiti, iztržiti, dobiti, prejeti: quantam pecuniam ex bonis patriis redegisset Ci., HS ducenties ex praeda redactum est L. —

II. (z zabrisanim pomenom predpone re)

1. v kako stanje (položaj) spraviti (spravljati), (pri)siliti, pripeljati, privesti, dovesti: Ter., Sen. rh., Iust., Eutr. idr., redigere in versiculos Q., ad ultimam tabem corpus (o ljubezni) Val. Max., in cinerem Hier., ficos in formam panis Col., sub potestatem N., sub imperium N., C., sub ius dicionemque L., bolje civitatem in potestatem C., Ci., in dicionem Ci., in servitutem C. zasužnjiti, Arvernos in provinciam (in formam provinciae L.) redigere C. Arvernsko spremeniti v provinco, narediti za provinco, in ordinem redigere
a) spraviti (spravljati) v red: Corn., Q.
b) spreje(ma)ti v kanon klasikov, uvrstiti (uvrščati), prište(va)ti med klasike: Q.
c) (po)klicati ali pozvati (pozivati) k redu (miru), zahtevati brzdanje (naj se kdo brzda), zavrniti: L. fr. ap. Prisc., Suet.; metaf.: quasi aliquid redigere Plin. iun. omejiti.

2. occ. (z dvojnim acc.) narediti, napraviti, storiti: ea facilia ex dificillimis animi magnitudo redegerat C. najtežje lahko narediti, Suebi Ubios infirmiores redegerunt C. so oslabili.

risanare

A) v. tr. (pres. risano)

1. ponovno ozdraviti; pren. pozdraviti

2. meliorirati, sanirati:
risanare una zona paludosa meliorirati močvirno področje
risanare l'economia nazionale sanirati državno gospodarstvo

B) v. intr. okrevati

rouage [ruaž] masculin (gonilno) kolesje; zobato kolo (d'une montre ure)

les rouages de l'Etat državno (pogonsko) kolesje