Franja

najmlajš|i (-a, -e) der/die/das jüngste
drugi najmlajši der zweitjüngste

najstarejš|i (-a, -e) der/die/das älteste; po službeni dobi: der dienstälteste
drugi najstarejši der zweitälteste

najvišj|i (-a, -e) der/die/das höchste, po legi: höchstgelegen
najvišji možni höchstmöglich
drugi najvišji der zweithöchste
Höchst-, Maximal-, Meist- (dosežek die Höchstleistung, nivo vode die Höchstflut, der Höchststand, odmerek die Höchstdosis, Maximaldosis, znesek der Höchstbetrag, ponudba das Meistbot, Meistgebot, cena der Höchstpreis, hitrost Höchstgeschwindigkeit, kazen die Höchststrafe, kakovost die Höchstqualität, poraba der Höchstverbrauch, tarifa der Höchstsatz, Höchsttarif, temperatura die Höchsttemperatur, teža das Höchstgewicht)
najvišja modrost figurativno der Weisheit letzter [Schluß] Schluss
najvišji po rangu ranghöchst

naslánjati (-am) | nasloníti (-slónim)

A) imperf., perf. appoggiare; pren. sostenere, favorire

B) naslánjati se (-am se) | nasloníti se (-slónim se) imperf., perf. refl.

1.
naslanjati se na appoggiarsi a

2. ekst. trovarsi, sorgere; essere riparato:
zadnja stran hiše se naslanja ob strmo pobočje il retro della casa è riparato da un ripido pendio

3. derivare, essere convalidato, confortato da, avere convalida in:
optimizem se naslanja na povečanje izvoza l'ottimismo è convalidato dall'aumento dell'export

4. (imeti, dobivati pomoč) avere l'appoggio di, godere dell'appoggio di, contare su:
nasloniti se na lastne sile contare sulle proprie forze
drugi so delali, on pa se je naslanjal na lopato mentre gli altri lavoravano lui se ne stava a guardare
lingv. predlogi se naslanjajo na naglašene besede za seboj le preposizioni si appoggiano alle parole toniche seguenti

naslednj|i [é] (-a, -e)

1. (prvi za tem) der/die/der nächste, po vrsti: der nächstfolgende, nachstehende; (sledeči) der [folgende] folgende, der nachfolgende
prvi za naslednjim der übernächste
Nach-, Nachfolge- (najemnik der Nachmieter, kandidat na listi der Nachfolgekandidat, pokop die Nachbestattung)

2. (drugi) andere (anderer, andere, anderes); (nadaljnji) der/die/das weitere
naslednji dan der nächste Tag, der andere Tag, anderntags, am nächsten Tag, za preteklost: am anderen Tag, am Tag danach/ darauf
naslednje leto das kommende Jahr, za preteklost: das Folgejahr
v naslednjem letu im kommenden Jahr, im Folgejahr

3. (takle, tale) der/die/das [folgende] folgende

naslédnji (the) next; (the) following; subsequent, consecutive, ensuing; succesive

naslédnji hip (the) next moment
za naslédnje leto for the ensuing year
naslédnji dan, naslédnjega dne on the following day
v mojem naslédnjem pismu in my next letter
v naši naslédnji številki in our next issue (ali number)
naslédnji drugi dan the next day but one
naslédnj, ki je prišel, je bil... the next to come was...
moje mnenje je naslédnje: my opinion is as follows:

nasprot|en (-na, -no) entgegengesetzt, mnenje stališče: gegensätzlich, widrig, (nasprotujoč si) gegenteilig, konträr; (v nasprotno smer) gegenläufig, entgegengerichtet; (nasprotnikov) gegnerisch; (ležeč na drugi strani) gegenüberliegend; rastlinstvo, botanika listi: gegenständig
figurativno biti povsem nasproten [gegeneinanderlaufen] gegeneinander laufen, entgegensein, wie Feuer und Wasser sein

nekatéri some; several

nekatéri (ljudje) some people
nekatéri od njih some of them
nekatéri člani odbora several members of the committee
nekatére od njih poznam I know several of them
spoznal sem se z nekatérimi člani kluba I met several members of the club
nekatéri so sprejeli, drugi odklonili some accepted, some refused

níti ni

niti ... niti ni... ni
niti ti niti jaz ni tú ni yo
niti eden niti drugi ni uno ni otro
niti jaz ne (jaz tudi ne) ni yo tampoco
niti ti ne ni tú siquiera

noséča pregnant; with child; pogovorno in the family way

noséče žene pregnant women, expected mothers pl; (v drugi polovici nosečnosti) arhaično quick with child
ona je noséča she is expecting, she is pregnant, she is with child, evfemizem she is in an interesting state
ona je že dolgo noséča she has not long to go

običáj (osebni) habit, habitude, wont; (splošen) use, usage, custom

po mojem običáju according to my wont
dvorski običáj etiquette
trgovski običáj (uzanca) usance
splošno privzet običáj common practice
star običáj an old (ancient) usage
ukoreninjen običáj inveterate habit
običáji in navade habit and custom, arhaično use and wont
to mu je postal običáj it became a habit with him, this has grown habitual with him, it grew upon him
prekiniti z običájem to break a habit
priti iz običája to fall out of use (ali into disuse)
običáj nastane, vznikne custom springs up (ali arises)
drugi časi, drugi običáji other times, other manners
običájen habitual; customary; usual; wonted; common
nekaj običájnega a common (ali a usual) thing
to ni več običájno that's no longer the way
to pri nas ni običájno this is not the custom here
to je postalo običájno pri nas it has become the usual thing with us

odvòd (-óda) m

1. sfogo, sfiato, scarico; deflusso:
odvod plina scarico del gas

2. deviazione, derivazione

3. versamento

4. mat. derivata; derivazione:
delni odvod derivata parziale
prvi, drugi, tretji odvod derivata prima, seconda, terza

on|i² [ó] (-a, -o) kazalni zaimek: jener, jene, jenes; prvo navedeni: der/die/das erstere (dve vrsti solate: glavnata in endivija; ona je bolj sveža zwei Arten Salat: Kopfsalat und Endivie; die erstere ist frischer)
oni drugi der andere
to in ono dieses und jenes

ostál left (over), remaining

ostáli pl the rest, the others, those left
med ostálim among other things, (latinsko) inter alia
v ostálem (= sicer) for the rest
in vse ostálo (drugo) and everything else, and all the rest of it
in ostálo (podobno) and so on, and so forth; et cetera (krajšava: etc.)
ostáli od nas the rest of us
vsi (drugi) ostáli gredó (hočejo iti) all the others (ali the rest of them) are going
bil je pijan kot vsi ostáli (drugi) he was drunk like the rest
mi (ki smo) ostáli (mi drugi) the rest of us
(vse) ostálo (drugo) se je izgubilo the remainder was lost

pa¹ členica

1. doch! (nisi bil tam. Pa sem! du warst nicht da. Doch!)

2.
pa še kako! und ob!

3.
(drugi ne), jaz pa (die anderen nicht), aber ich schon

4.
kdo/kaj/kje/kam/kdaj … pa? wer/was/wo/wohin/wann … denn

5. denn, schon (kdo pa je? wer ist es denn/schon?)

6.
pa ja! freilich!
pa ja ne! doch nicht!
to je pa preneumno! das ist doch zu blöd!

7. aber (ti pa dobro igraš! du spielst aber gut!)

8.
pa saj ja (pa saj bo videl er wird es ja sehen)

pavijan samostalnik
1. zoologija (opica) ▸ páviánPovezane iztočnice: grivasti pavijan, rumeni pavijan

2. lahko izraža negativen odnos (bahav človek) ▸ pávián
On se mi zdi pravi mislec in galanten gospod, drugi so sami pavijani. ▸ Ő igazi bölcselőnek, gáláns úrnak tűnik, a többiek mind csak páviánok.
Moja mama hodi po mestu kakor pavijan in vsem glasno razlaga, da sem se poročila z Raulom. ▸ Az anyám páviánként jár-kel a városban, és mindenkinek elújságolja, hogy feleségül mentem Raulhoz.

pilót² aeronavtika pilot

drugi pilót copilot, second pilot
avtomatski pilót automatic pilot, pogovorno George
obalni pilót coastal (ali inshore) pilot
riba pilót pilot fish
brez pilóta pilotless
pilót za poskusne polete test pilot
napredovati v pilóta aeronavtika to get one's wings

piroklastični tok stalna zveza
geologija (o vročem zraku) ▸ piroklaszt-ár
Drugi kratki eksplozivni izbruh januarja 1929 je očitno obsegal tudi piroklastični tok in tok lave. ▸ Az 1929 januári, rövid ideig tartó robbanásos kitörését piroklaszt-ár és lávafolyás kísérte.

plan² moški spol (-a …)
prvi plan der Vordergrund
drugi plan der Hintergrund
figurativno postaviti v drugi plan zurückstellen
pri fotografiji: veliki plan die Großaufnahme

plán (-a) m

1. piano, progetto:
narediti plan elaborare un piano, un progetto
doseči, izpolniti plan realizzare il piano
bojni plan piano di battaglia

2. (tloris, zemljevid) pianta:
plan mesta pianta della città

3. film. piano; campo:
prvi, drugi plan primo, secondo piano (tudi ekst.)
tretji plan campo lungo
veliki plan primissimo piano, ripresa di dettaglio