Franja

length [leŋɵ] samostalnik
dolžina; oddaljenost (časovna), trajanje; odmerjen kos (blaga, žice, vrvi itd.)

at length nadrobno; končno
at arm's length na doseg roke; čim delj od sebe
to keep s.o. at arm's length ne dati komu blizu, ne biti preveč prijateljski
to know the length of s.o.'s foot koga dobro poznati
at full length v naravni velikosti
at great (ali some, full) length na drobno, na dolgo in široko
to go to great length daleč iti; zelo se potruditi
to go all lengths; ali to go to any length iti do skrajnosti
to go to the length of mnogo si dovoliti; iti tako daleč, da
to win by a length zmagati za eno dolžino (konj, čoln)
when will you come our length? kdaj vas bo pot zanesla k nam?

libertà f svoboda, prostost:
libertà di azione, di pensiero e di parola svoboda dejanja, misli in govora
libertà civili državljanske svoboščine
prendersi qualche libertà con qcn. kaj si dovoliti s kom

libertad ženski spol svoboda, prostost; neodvisnost, svoboda volje; neprisiljenost, (pre)drznost; upravičenost; pooblastilo

libertad de conciencia svoboda vesti
libertad de cultos verska svoboda
libertad de imprenta tiskovna svoboda
libertad provisional začasna izpustitev iz zapora
eso es tomarse demasiada libertad to gre vendarle predaleč
poner en libertad na prostost spustiti
tener la libertad drzniti si, dovoliti si
me tomo la libertad dovoljujem si ...
libertades pl posebna pravica, prednost; zaupnosti

liberté [-te] féminin svoboda, prostost, neodvisnost

libertés pluriel svoboščine
en liberté prost, svoboden
en toute liberté popolnoma svobodno, neovirano
liberté d'action, d'association svoboda delovanja, združevanja
liberté de commerce svoboda trgovanja, svobodna trgovina
liberté de conscience svoboda vesti
les libertés constitutionnelles ustavne pravice
liberté d'esprit nepristranost
liberté individuelle osebna svoboda
liberté des mœurs nenravnost, nemoralnost
liberté des mouvements svoboda gibanja
liberté naturelle pravica do svobode
liberté d'opinion pravica svobodnega izražanja svojega naziranja
liberté de la parole svoboda govora
liberté de penser svoboda mišljenja
liberté politique uživanje političnih pravic
les libertés publiques politične pravice
liberté de la presse svoboda tiska
liberté religieuse, des cultes svoboda vere, verska svoboda
liberté de réunion svoboda zborovanja
attentat masculin à la liberté, privation féminin de la liberté odvzem svobode
mise féminin en liberté izpustitev na svobodo
restriction féminin à la liberté personnelle omejitev osebne svobode
accorder à quelqu'un la liberté (de) komu na voljo dati
donner la liberté à quelqu'un komu podariti prostost, izpustiti koga na svobodo
laisser toute liberté d'action à quelqu'un dati komu vso svobodo
mettre en liberté izpustiti na svobodo, prostost dati
prendre la liberté dovoliti si

liberty [líbəti] samostalnik
svoboda, prostost, neodvisnost, samostojnost, svobodna izbira
navtika dovoljenje za odhod na kopno
množina posebne pravice, svoboščine, privilegiji

civil liberty državljanska svoboda
religious liberty verska svoboda
liberty of the press svoboda tiska
at liberty svoboden, prost, nezaposlen
to be at liberty to do s.th. smeti kaj narediti
you are at liberty to go smete oditi
to set at liberty osvoboditi, pustiti na svobodo
to take the liberty of doing (ali to do) s.th. dovoliti si kaj narediti
to take liberties with dovoliti si, predrzniti si
to take liberties with s.o.'s property pregrešiti se zoper tujo imovino
to grant liberties podeliti posebne pravice

licence [lisɑ̃s] féminin (posebno) dovoljenje, pravica; odobritev, koncesija, (patentna) licenca, obrtni list; razbrzdanost; akademska stopnja med bakalavreatom in doktoratom, licenciat

licence ès lettres, ès sciences, en droit licenciat filozofije, znanosti, prava
détenteur masculin d'une licence imetnik licence
licence d'importation, d'exportation uvozna, izvozna licenca
licence de débit de boissons dovoljenje za točenje pijač
licence de vente dovoljenje za prodajo, za prodajanje
licence poétique pesniška prostost
se permettre des licences dovoliti si drznosti, biti nekoliko (pre)drzen
prendre des licences avec quelqu'un biti predrzen do koga

licentia -ae, f (licet)

1. svoboda (da sme človek ravnati po svoji volji), prostost, neomejenost, dovoljenje, dovolilo: Hercules istum infelicet cum sua licentia Pl., l. libertasque vivendi Ci., licentiam dare, permittere Ci. dovoliti (dovoljevati), (do)pustiti ((do)puščati), pueris non omnem ludendi licentiam damus Ci., tantum licentiae dabat gloria Ci., vide, ne quid licentiae nobis tua liberalitas det Ci., nobis nostra Academia magnam licentiam dat, ut id nostro iure liceat defendere Ci., magnis et divinis bonis hanc licentiam (predpravico, posebno pravico) assequebantur Ci., quantam habent ad maledicendum licentiam Ci., cum iste (sc. Verres) calumniae licentiam suā auctoritate ostendisset Ci. čeprav je bil s svojo izjavo namignil, da naj bo kovarstvo zoper njega neomejeno, itaque in iis est perniciosus error, qui existimant libidinum peccatorumque omnium patere in amicitia licentiam Ci. da odpira prijateljstvo svobodno pot do vseh slasti in pregreh, usi superiorum temporum atque itinerum licentiā C., quo (sc. milites) ex tanta victoria licentiam sibi assumpsissent Auct. b. Afr., penes unum necis civium et vitae licentia S. neomejena oblast nad življenjem in smrtjo, datam et absolvendi licentiam T., licentiam omnem passim lasciviendi permittebat militibus Suet.

2. svoboda (svobodnost) v mišljenju in ravnanju, samohotnost, samovoljnost, samovolja, svojevoljnost: a Democrito haec licentia Ci., numquam ad unum tanta pervenisset licentia Ci., alicuius licentiae resistere Ci., o licentiam iocularem! Ci., tantum licentiae sumpsisse, ut … L., fecunda vatum l. O., l. fortunae Sen. ph. dobra ali slaba volja, trma, per intercalandi licentiam Suet.; poseb. svoboda, prostost v govorniškem in pesniškem izražanju, opisovanju: superfluentes iuvenili quadam dicendi impunitate et licentia Ci., prisca fere ac vetusta, quae sunt poëtarum licentiae liberiora quam nostrae Ci., homo ad scribendi licentiam liber Ci., l. verborum Ci., figurarum Q., poëtica Lact.; od tod kot ret. figura govorna svoboda, svoboden govor, svoboščina (= gr. παρρησία): Corn. (4, 48).

3. razuzdanost, razvratnost, razbrzdanost, samopašnost, samopaštvo, prostopašnost, nezmernost, (pre)drznost, objestnost, (starejše) prešernost: deteriores omnes summus licentiā Ter., quem (sc. Milonem) si (sc. Clodius) vicisset, habiturus esset impunitatem et licentiam sempiternam Ci., eandem istius … licentiam libidinemque fuisse cognoscite Ci., comprimere homi num licentiam Ci., licentia arrogantiaque C., nocturni temporis l. C. razuzdanost, ki jo nočni čas še pospešuje, Alexandrina vita et licentia C. razuzdano življenje v Aleksandriji, licentiam temporum intercludere C. narediti konec, ustaviti, omejiti, zajeziti, illa phalanx Alexandri Magni … inveteratā cum gloriā tum etiam licentiā non parēre se ducibus, sed imperare postulabat N. zaradi neukrotljivosti, upornosti, de civium in nobiles licentia crudelitateque N. o brezobzirnosti, l. militum N. ali militaris Auct. b. Afr., ad coërcendam militarem licentiam T., indomitam audeat refrenare licentiam H., effusa l. L., l. oratorum T. prešernost, crescente licentiā Iust.; metaf. o neosebnih subj.: magna gladiorum est licentia Ci. ep., l. cupiditatum Ci., inmensa licentia ponti O. razbrzdano, razburkano, brezmejno morje (valovje), l. vocis et linguae L. predrznost v glasu in govoru, l. verborum Cu. (pre)drzen jezik.

4. pooseb. Licentia -ae, f Licéncija = Lahkomiselnost, boginja lahkomiselnosti (= Ὕβρις): templum Licentiae Ci., lasciva Licentia H.

livrer [livre] verbe transitif dostaviti, dobaviti, izročiti, predati, prepustiti, izdati

se livrer vdati se, izročiti se, posvetiti se
livrer (une) bataille, un combat spustiti se v bitko, v boj
livrer à la circulation izročiti prometu
se livrer à la critique kritizirati
se livrer à la débauche, à l'ivrognerie vdati se razuzdanosti, pijančevanju
livrer à domicile dostaviti na dom
se livrer à des études posvetiti se študiju
livrer au hasard prepustiti slučaju
se livrer à des libéralités biti zelo darežljiv
livrer passage à quelqu'un dovoliti komu prehod, da gre mimo
se livrer à la plaisanterie šaliti se, šale zbijati
livrer à la publicité izročiti javnosti, familier obesiti na veliki zvon

olajšáva soulagement moški spol , adoucissement moški spol , allégement moški spol , facilité ženski spol

občutiti olajšavo éprouver du soulagement
olajšava bolečin adoucissement des douleurs
olajšava kazni atténuation ženski spol (ali adoucissement) e peine
olajšava pogojev allégement des conditions
davčna olajšava allégement fiscal (ali d'impôt)
dovoliti olajšave v plačevanju accorder des facilités de paiement
kreditne olajšave facilités de crédit
tarifna olajšava réduction ženski spol de tarif

optātiō -ōnis, f (optāre)

1. želenje, želja: alicui tres optationes dare (dovoliti, na voljo da(ja)ti) Ci., optio est optatio P. F.; kot govorna figura (= gr. εὐχή): Ci.

2. izbira, izbor = svoboda za izbiranje, svobodna izbira: Symm.

pago moški spol plačilo, plača, mezda, nagrada, povračilo

pago adicional doplačilo
pago anticipado, pago previo predplačilo, naplačilo
pago a cuenta naplačilo
pago al contado plačilo v gotovini
pago de una letra plačilo menice
pago mensual mesečno (delno) plačilo
pago parcial, pago a plazos delno plačilo, plačilo na obroke
día de pago plačilni dan
buen pago zahvala
mal pago nehvaležnost
previo pago pred-, na-plačilo
de pago plačljiv, davku (carini) podvržen
en pago (de) kot plačilo (za)
anticipar el pago vnaprej plačati
conceder un plazo para el pago dovoliti plačilni rok
diferir el pago odložiti plačilo
suspensión de pagos ustavitev plačil

passage [pasaž] masculin prehod, pasaža; prevoz, prepotovanje, prekoračenje; pot; prihod; marine prevoz; voznina; brodnina, mostnina; selitev (ptic); odlomek, mesto (v knjigi)

au passage spotoma, mimogrede
de passage prehoden, na poti skozi
être de passage à Paris biti, ustaviti se prehodno v Parizu
passage clouté prehod čez ulico, cesto za pešce
passage de la frontière prestop meje
passage inférieur, en dessous podvoz
passage à niveau prehod čez železniško progo
passage supérieur, en dessus nadvoz
passage souterrain prehod pod zemljo, tunel
hôte masculin de passage prehoden gost
examen masculin de passage popravni izpit
oiseau masculin de passage ptica selivka
attendre le passage de l'autobus čakati na prihod avtobusa
donner, livrer passage spustiti skozi, dovoliti prehod
se faire, se frayer (un) passage narediti, utreti si pot (skozi)
cette route est d'un grand passage ta cesta je zelo prometna
passage protégé mesto, kjer se prednostna cesta križa s kako drugo cesto

pfuschen šušmariti, skaziti, slabo delati; delati na črno; sich nicht ins Handwerk pfuschen lassen ne dovoliti vmešavanja

ponóvno adv. nuovamente; ripetutamente, reiteratamente; (pri glagolih) ri-, re-:
ponovno barvati ricolorare, ritingere
ponovno dati ridare
ponovno dovoliti riconcedere
ponovno imeti riavere
ponovno investirati reinvestire
ponovno izvoliti rieleggere
ponovno postati ridivenire
ponovno razdeliti ridistribuire

potestās -ātis, f (nam. *potistās iz potis)

I.

1. moč, veljava, vrednost, pomen, učinek, delovanje, učinkovitost: plumbi Lucr., potestates herbarum V., Plin., colorum Vitr., pecuniarum Icti., utraque actio eiusdem potestatis Icti., quarum actionum vis et potestas haec est, ut … Icti.

2. occ. moč = pomen kake besede: Corn., Sen. ph., Gell.

3. meton. kot mat. t.t. = gr. δύναμις kvadratni koren: M. —

II.

1. moč, oblast: Ter., L., Plin. iun. idr., habere potestatem vitae necisque in aliquem Ci. imeti oblast nad življenjem in smrtjo koga, mihi est potestas, est in meā potestate Ci. v moji moči je, esse in sua potestate N. biti sam svoj (gospod), biti samostojen (neodvisen), in potestate mentis esse Ci. biti pri (zdravi) pameti, exisse ex (de) potestate (sc. mentis) Ci. od pameti iti, ne biti pri pameti.

2. politična (nad)oblast, državna prevlada ((nad)oblast): Eutr., esse in potestate alicuius Ci. biti komu podvržen (podrejen), redigere in (sub) potestatem suam N., L. spraviti pod svojo (nad)oblast, podvreči (podrediti) si, nomine, non potestate rex N., p. perpetua N. dosmrtna, populum in suā potestate tenere N. imeti ljudstvo pod svojo oblastjo, vladati ljudstvu; meton. vladar, gospodar: hominum rerumque V. (o Jupitru).

3. occ. (uradna) oblast, služba: regia C., N., consularis L., praetoria Ci., tribunicia C., potestate decemvirali constitutā N., potestates magistratuum Ci., honores potestatesque H., censores potestatem gererent Ci. naj izvršujejo oblast, naj opravljajo (opravijo, izvršijo) svojo službo, potestati praeesse N. izvrševati oblast, opravljati službo.

4. meton. oblastnik, predstavnik oblasti, oblast(vo), gosposka: a magistratu aut ab aliquā potestate legitimā evocatus Ci., imperia, potestates ex urbe exeunto Ci. vojaški in civilni oblastniki, summae potestates Suet.

5. (popolna, vsa) oblast ali moč, dovoljenje, prilika, priložnost, možnost: Ter., Pac. fr., Iust., Col. idr., potestatem dare alicui Acc. fr., Ci., p. facere aliquid Ci., contionis habendae Ci., alicui potestatem manendi facere N. dovoliti komu, da ostane, factā dicendi potestate L., alicuius conveniendi habere potestatem N. priložnost, priliko, potestatem pugnandi (pugnae L.) facere C., mihi p. certorum hominum est Cl. imam priložnost najti … , p. condicionis H. priložnost (prilika) za (bogato) ženitev, alicui potestatem sui facere
a) spustiti se v boj: N., C.
b) koga pustiti predse, sprejeti koga v avdienco, zaslišati koga, prisluhniti komu: Ci., qui potestatem sui non habuissent Suet. ki niso bili mogli govoriti z njim, senatus populi potestatem fecit L. senat je prepustil oblasti ljudstva (ljudstvu), fit mihi p. tabularum Ci. smem uporabiti, smem poseči po, alicui omnium rerum potestatem committere N. zaupati (izročiti, prepustiti) komu neomejeno oblast; potestas est z inf. možno (mogoče) biti, dovoljeno (dano) biti: Lucan., non fugis hinc praeceps, dum praecipitare potestas? V.; tako tudi alicui potestas fit z inf. priložnost (prilika) se da(ja)ti, priložnost (prilika) se (po)nuditi (ponujati) komu: tempus … quo nobis potestas fieret, virtutem vestram ostendendi L.; v podobnem pomenu tudi potestas datur z inf.: ubi nulla datur dextrā affectare potestas V.

Opomba: Gen. pl. nav. potestatum, pa tudi potestatium: Sen. ph., Plin.

pred, preda predl.
1. s tož. pred: doći pred kuću, stao je pred oca; stao je preda me, preda te, preda se, preda nj; ići pred koga sprejeti koga; preda se ne dati kome ne dovoliti drugemu, da bi bil boljši; gladni kurjaci dozivaju se pred noć
2. z orod. pred: pred kućom raste lipa; braniti svoje ideje pred svijetom; i pred njim je bilo dobrih pisaca

prendre* [prɑ̃drə] verbe transitif vzeti; prijeti; zavzeti, osvojiti; zgrabiti, pograbiti, ujeti, aretirati; zalotiti, presenetiti; figuré pojmiti, razumeti; zaznati; smatrati, imeti (pour za); nakopati si (bolezen); privzeti (navado); kupiti (vozovnico); prisvojiti si, zmakniti; familier dobiti; photographie fotografirati; verbe intransitif imeti ali pognati korenine; priti v tek; izbruhniti (ogenj), vžgati se; ubrati svojo pot, kreniti (à gauche na levo); uspeti (zvijača), imeti uspeh (predstava, knjiga); učinkovati; zamrzniti (reka); strditi se (krema, cement)

se prendre (à) začeti
se prendre à quelque chose obviseti na čem

1.

à le bien prendre pri mirnem premisleku
à tout prendre v celoti (vzeto)
aller prendre quelqu'un iti po koga
en prendre et en laisser to ni treba tako resno vzeti
c'est à prendre ou à laisser da ali ne; ali ... ali
savoir en prendre et en laisser móči se odločiti
se laisser prendre pustiti se ujeti, prevarati
s'en prendre à quelqu'un de quelque chose pripisovati komu krivdo za kaj, komu kaj očitati
en venir au fait et au prendre priti v odločilnem trenutku
s'y prendre prendre lotiti se
s'y prendre bien (mal) spretno (nespretno, bedasto) se lotiti, se pripraviti
savoir s'y prendre avec quelqu'un znati s kom ravnati, občevati

2.

prendre acte de quelque chose vzeti kaj na zapisnik
prendre de l'âge (po)starati se
prendre l'air iti na sprehod, na zrak; aéronautique odleteti
prendre de l'altitude (aéronautique) dvigniti se v višino
se prendre d'amitié avec quelqu'un spoprijateljiti se s kom
prendre ses 20 ans postati 20 let star
prendre les armes zgrabiti za orožje
prendre un arrangement (commerce) skleniti poravnavo
ça ne prend pas avec moi to pri meni ne vžge
prendre quelqu'un en aversion zamrziti koga
prendre les avis de quelqu'un priti h komu po nasvet(e)
prendre un bain (o)kopati se
on ne sait par où, par quel bout le prendre z njim se ne da shajati
prendre la balle au bond (figuré) zgrabiti za priložnost, za priliko
bien lui en prend de ... sreča zanj, da ...
prendre à bord vzeti na krov (ladje), familier vzeti v avto
prendre sur la bouche odtrgati si od ust, pristradati
prendre le change dati se speljati na napačno sled
prendre un cheval staviti na konja (pri dirkah)
se prendre aux cheveux (tudi figuré) biti si v laseh, prepirati se
prendre à travers choux (figuré) nemoteno zasledovati svoj cilj
prendre le chemin ubrati pot
prendre à cœur vzeti, gnati si k srcu; prizadevati si
prendre une commande (commerce) dobiti naročilo
prendre congé de quelqu'un posloviti se od koga
prendre connaissance (de) vzeti na znanje
prendre en considération vzeti v poštev
prendre corps oblikovati se
prendre coup (architecture) usesti se, pogrezniti se
prendre courage opogumiti se, osrčiti se
prendre cours à partir de (commerce) teči od
prendre par le plus court iti po najkrajši poti
prendre ses degrés, grades diplomirati, promovirati
prendre quelqu'un au dépourvu popolnoma koga presenetiti
prendre le deuil obleči žalno obleko
prendre des dispositions ukreniti
prendre de la distraction, du repos razvedriti se, odpočiti si
prendre l'eau prepuščati vodo
prendre effet učinkovati; stopiti v veljavo
prendre de l'embonpoint, du ventre dobiti trebuh, zdebeliti se
prendre un engagement prevzeti obveznost
prendre son vol odleteti
prendre exemple sur quelqu'un zgledovati se po kom
prendre fait et cause pour quelqu'un zavzeti se za koga
prendre femme oženiti se
prendre pour femme vzeti za ženo, poročiti
prendre feu vžgati se, figuré vneti se (za kaj)
prendre sous le feu obstreljevati
prendre fin iti h koncu
prendre ses fonctions nastopiti svoje funkcije
prendre froid prehladiti se
prendre la fuite zbežati
prendre garde paziti
prendre goût à quelque chose vzljubiti kaj
prendre une habitude navaditi se
le prendre de haut biti ošaben, prevzetovati
prendre l'initiative prevzeti iniciativo
prendre (de l') intérêt à dobiti zanimanje za
prendre les intérêts de quelqu'un zastopati interese kake osebe
prendre à l'intérêt izposoditi si proti obrestim
prendre un intérêt dans (finančno) se udeležiti česa
prendre le large zapluti na odprto morje
prendre à la lettre dobesedno vzeti ali razumeti
prendre la liberté dovoliti si
prendre des libertés avec quelqu'un dovoliti si predrznost do koga
prendre à louage najeti
prendre la haute main prevzeti oblast; imeti največji vpliv
prendre la mer zapluti na morje
prendre des mesures podvzeti ukrepe ali mere
prendre au mot prijeti za besedo (quelqu'un koga)
prendre naissance nastati
prendre note zabeležiti, zapisati
prendre sur sa nourriture, sur son sommeil odtrgati si od ust, od spanja
prendre ombrage postati nezaupljiv; figuré spotikati se
prendre la parole začeti govoriti
se prendre de parole, (familier) de bec prerekati se, pričkati se, prepirati se
prendre part à quelque chose udeležiti se česa
prendre en mauvaise part zameriti
prendre un parti skleniti
prendre le parti de quelqu'un potegniti s kom
prendre son parti sprijazniti se (s čim)
prendre à partie napasti
prendre le pas sur quelqu'un prehiteti, prekositi koga
se prendre de passion pour strastno se navdušiti za
prendre patience potrpeti
prendre de la peine pour quelqu'un delati si skrbi za koga
prendre peur ustrašiti se
prendre une photo napraviti fotografski posnetek, fotografirati
prendre pied ustaliti se
prendre du poids pridobiti na teži
je le prends en pitié smili se mi
prendre le pouls potipati pulz
prendre des précautions podvzeti previdnostne ukrepe
prendre la présidence prevzeti predsedstvo
prendre racine ukoreniniti se
prendre en remorque odvleči
prendre un rendez-vous določiti, zmeniti se za sestanek
prendre des renseignements poizvedovati, informirati se
prendre du repos počivati
prendre une résolution, un parti skleniti, odločiti se
prendre sa retraite iti v pokoj
prendre en riant vzeti s humorjem
prendre un rôle prevzeti vlogo
prendre un rhume dobiti nahod
prendre au sérieux, au tragique resno, tragično vzeti
prendre soin de skrbeti za
prendre des soins dajati si truda, truditi se
prendre sn source izvirati (reka)
prendre sur soi prevzeti odgovornost
prendre à tâche de (po)truditi se za
prendre du bon temps prijetno se zabavati, veseljačiti
prendre terre pristati na zemlji, izkrcati se
prendre une meilleure tournure obrniti se na bolje
à tout prendre ako vse upoštevamo
prendre le train (od)peljati se z vlakom
prendre un verre sur le zinc stojé (pri točilni mizi) popiti kozarček
se prendre de vin opi(jani)ti se
prendre son vol odleteti
prendre le volan sesti za volan
on ne m'y prendra plus to se mi ne bo več zgodilo, ne bom šel večna te limanice
pour qui me prenez-vous? za koga me pa imate?

preveč [è] [zuviel] zu viel (kruha, sladkorja, hrupa [zuviel] zu viel Brot, Zucker, Lärm); v neprimerni meri: über Gebühr
veliko preveč viel zu viel, viel zu sehr
več kot preveč übergenug
vse preveč [allzuviel] allzu viel, [allzusehr] allzu sehr
ne preveč (pameten, priljubljen) nicht besonders (klug, beliebt)
kar je preveč, je preveč! was [zuviel] zu viel ist, ist [zuviel] zu viel!
s pridevnikom über- (pameten übergescheit, priden überfleißig, vnet übereifrig, kisel übersäuert), super- (pameten superklug), z glagolom über- (naprezati/obremenjevati überanstrengen, überfordern, überstrapazieren, posušiti übertrocknen, mešati überrühren, okisati übersäuern, popasti überweiden, poudarjati überbetonen, raztegniti überdehnen, vprašati koga (jemanden) überfragen, začiniti überwürzen), ver- (osoliti versalzen, popoprati verpfeffern)
figurativno preveč si naložiti sich [zuviel] zu viel zumuten, sich übernehmen
preveč si dati opraviti z [zuviel] zu viel Federlesens machen von
preveč si dovoliti sich [zuviel] zu viel herausnehmen, sich große Freiheiten herausnehmen
preveč si privoščiti es zu bunt treiben
preveč še s kruhom ni dobro [allzuviel] allzu viel ist ungesund, das ist des Guten [zuviel] zu viel
to je preveč (to je od sile) das schlägt dem [Faß] Fass den Boden aus, das geht über die Hutschnur, das ist die Höhe!, da hört doch alles auf!

privauté [-vote] féminin (zlasti pluriel) familiarnost, prevelika domačnost ali zaupnost

prendre des privautés avec quelqu'un prevečsi dovoliti (v odnosih) s kom, biti predomač s kom

prō-gredior -gredī -gressus sum (prō in gradī)

I. iziti, oditi, izhajati, odhajati, ven (iz, z, od) česa iti, hoditi, stopiti (stopati): ex domo Ci., portā O., Italiā Pl., in publicum Iust. iti na ulico, javno se (po)kazati, iti v javnost, extra vallum Auct. b. Afr., in contionem L. nastopiti v zboru (na zborovanju, na skupščini), ad colloquium Iust; abs.: tandem progreditur V., cultius Iust. bolj nališpano (okrog) hoditi, nihil Ci. ali nusquam progredi Cels. prav nič, prav nikamor ne iti z doma, prav nič, prav nikjer se javno ne prikazovati, de progrediendo cogitare Plin. —

II.

1. dalje, naprej iti (stopati, korakati): ut regredi quam progredi mallent Ci., pedetemptim Lucr., nec regredi volo nec progredi possum Hier.; occ. (kot voj. t.t.) naprej se pomakniti (pomikati), naprej podvizati, napredovati, naprej prodreti (prodirati), naprej korakati, (o ladjah) naprej pluti, naprej jadrati: Vell., Gell. idr., milites in locum iniquum progrediuntur C., longius a castris C., ante signa, praeter paludes L.; z acc.: tridui viam C., quattuor milia passuum silentio C., naves solvit paulumque a portu progressus C. pojadrati (odjadrati) malo naprej; s sup.: pabulatum longius C., lignatum pabulatumque L.

2. metaf.
a) napredovati, iti naprej, doseči (dosegati) napredek, napredujoč dospe(va)ti (pri(haja)ti) do česa, uspeti, razvi(ja)ti se, (z)rasti v čem, na kakem področju: estne aliquid ultra, quo crudelitas progredi possit? Ci., videamus, quatenus amor in amicitiā progredi debeat Ci., mihi ille pervenisse videtur, quoad progredi potuerit feri hominis amentia Ci., quo amentiae progressi sunt L., consideres, quo progrediare L., absurdam in adulationem progressus T. ki je zašel (zašedši) v absurdno prilizovanje, progredi in virtute Ci., paulum aliquid ultra primas litteras Q., incipientes aut paulo progressi Q. nekoliko napredovavši (potem ko so dosegli nekaj napredka) v znanostih; komp. pt. pf. progressior Tert. bolj uspel v znanostih.
b) (v govoru, razpravi) napredovati, preiti (prehajati) na kaj: longius progredi non possit (nobene besede (ničesar) več ne more spregovoriti), qui obiecerit Ci., pusillum extra progredior Vitr. dovoliti si hočem majhen ekskurz (odmik, oddaljitev, zastranitev), pogumno se hočem malce oddaljiti od tematike, nunc ad reliqua progrediar Ci.
c) (v starosti) napredovati, pomakniti (pomikati) se naprej, miniti (minevati): paulum aetate progressi Ci. nekoliko starejši, progredientibus aetatibus Ci., progressa aetate Suet. v visoki starosti, v priletnosti.

Opomba: Imper. progredimino: Pl.; inf. progrediri (po 4. konjug.): Pl. — Act. soobl. prōgrediō: progrediere = progredierunt: Ven.