Franja

festliegen^* biti določen; Kapital: biti vezan; das Schiff liegt fest ladja je nasedla

feststehen^* (trdno) stati, biti pritrjen; (bestimmt sein) biti fiksiran/določen, biti dejstvo, držati

fȉksnī -ā -ō (fr. fixe) fiksen, trdno določen, nespremenljiv: -ni kapital, -e cijene, cene; -a plaća; -a ideja

fōrmālis -e (fōrma)

1. spadajoč k vzorcu, kalupu (modelu): temperatura aeris Plin. primerna za oblikovanje kalupov.

2. napravljen (narejen) po vzorcu, narejen po obrazcu, držeč se vzorca: verba Cod. I., epistula Suet. okrožnica, razpis.

3. oblikoven, formalen, pravilen, zakonito določen: pretium Ulp. (Dig.).

grubstake [grʌ́bsteik] ameriško

1. samostalnik
zaloga živil, ki jih dobi rudosledec s pogojem, da bo oddal določen delež; delež, ki ga odda

2. prehodni glagol
oskrbovati s takimi pogoji; dobivati delež

hag² [hæg] samostalnik
škotsko & narečno trdna tla v močvirju, močvirje; gozd, določen za posek

izbáciti ìzbācīm, vel. izbáci
I.
1. vreči iz, ven: izbaciti iz sebe; voda je izbacila ovaj panj voda je vrgla na suho ta štor; izbaciti koga iz sobe
2. izmetati: izbaciti zemlju iz rova
3. ekspr. izključiti: izbaciti rdava učenika iz škole, prekršitelja iz igre
4. pognati: izbaciti lišće, pupoljke
5. izpostaviti, postaviti daleč naprej: izbaciti patrole daleko u šumi
6. ustreliti: izbaciti pušku
7. obroditi: koliko može njiva da izbaci u rodnoj godini
8. napeti: izbaciti prsa a uvući trbuh
9. vreči na površje: revolucija je izbacila nova načela
10. odstraniti, izločiti: Vuk je izbacio iz azbuke nepotrebna slova; ako se kobila ni docnije ne pokaže dobra majka, onda je treba izbaciti iz priploda
11. iznesti, povreči: posle četiri meseca, od prilike posle parenja, ženka izbaci izvestan broj jaja; kobila čim oseti da će početi ždrebljenje legne i učesta napone da izbaci ždrebe
12. ekspr. reči, izustiti, ziniti: konačno je izbacio svoju misao obraćajući se sinu
13. postaviti: glavnina je na maršu izbacila četu kao svoje osiguranje; Nemačka je zbog ruske neutralnosti mogla da izbaci sve svoje sile na francuski front
14. postaviti naprej, stopiti naprej: izbaciti nogu, lijevu, desnu
15. z delom doseči določen učinek: rudari su dali obavezu da će dnevno izbaciti dvjesta tona ugljena
16. dovolj obroditi: rijetke su porodice kojima žetva izbaci za čitavu godinu, većinom moraju kupovati žito nekoliko mjeseci prije nove žetve
17. izbaciti iz kolosijeka iztiriti
II. izbaciti se
1. prestaviti se (z nižjega na višje mesto): odred se iz sela izbaci na okolna brda
2. naglo se premakniti naprej: stotinu nogu se izbacilo, potkovani su potplati zatutnjili; izbaciti koga iz sedla vreči koga iz sedla; izbaciti što iz glave: ova upadica izbacila je govornika iz koncepta; izbaciti iz stroja onesposobiti

lažírati làžīrām (fr. lâcher) laširati, lažirati, s podkupovanjem zagotoviti -avljati določen izid: lažirati rezultat, utakmicu, meč

lēgātārius 3 (lēgātum)

1. komur je v oporoki kaj oporočeno (zapuščeno, določeno): mulier Icti.; od tod subst. lēgātārius -iī, m imetnik volila, legatar, dedič: Suet., Icti.; lēgātāria -ae, f imetnica volila, legatarka, dedinja: Icti.

2. v oporoki naročen, z oporoko določen: privatorum memoris legatariae editiones parentant Tert.

lēgitimus (starejše lēgitumus) 3, adv. -ē (lēx in pripona -timus, -tumus, prim. maritimus: maritumus, optimus: optumus)

1. na zakon(e) se ozirajoč, od tod zakonu (zakonom) primeren, zakonit, z zakonom (zakoni) določen, po zakonu odrejen, zakonito predpisan: si legitimum scriptum proferetur, id est aut lex ipsa aut ex lege aliquid Ci., l. controversiae Ci., ne quam ego horam de meis legitimis horis remittam Ci., dies is erat legitimus comitiis habendis Ci., quemadmodum mense illo legitimo comitia haberentur Ci., tamquam a magistratu aut ab aliqua potestate legitima Ci., qui imperium legitimum habeat Ci., cum iusto et legitimo hoste res gerebatur Ci., liberi l. Ci. ali filius Q. zakonski (naspr. nothi, nothus), imperium S. (o kralju), quod (sc. petenti aedilitatem) nondum ad petendum legitima aetas esset L., l. coniunx O., non legitimo foedere iunctus amor O., poena Suet., crimen Dig., is, qui legitime procurator dicitur Ci., iuste et legitime imperare Ci., non nisi legitime vult nubere Iuv.; subst. pl. lēgitima -ōrum, n zakoniti (zakonski) običaji, zakonite (zakonske) obličnosti, zakoniti (zakonski) predpisi, pravila, zakonila: legitimis quibusdam confectis N., custodite legitima mea Vulg.

2.
a) = lēgālis zakonov se tičoč, zakonski, zakonit: quaestiones Q., verba Gell.
b) pravšen, pravšnji, pravi, pravilen, pristen, dostojen, primeren, spodoben: illum quasi legitimum numerum consuetudinis non explere Ci., illa aratorum propria et quasi legitima opera tractavit Ci., qui legitimum cupiet fecisse poëma H. po pesniških zakonitostih ubrana pesnitev, sonus H. metričnim zakonom primeren, podrejen pravilom metrike, vox, verba O., finis (sc. orationis) Q., olus Plin., trychos legitimam insaniam facit Plin., spectavit studiosissime pugiles, non legitimos et ordinarios modo, sed et catervarios Suet., faex legitime cocta Plin., legitime studuisse T.; legitimum est z inf. primerno, prikladno, ustrezno, dopustno je, ustreza, spodobi se: legitimum tamen (sc. est), a bruma semen iacere Plin., fistulas denum pedum longitudinis esse legitimum est Plin.

lokácija ž (lat. locatio) lokacija, kraj, prostor, določen za gradnjo

najáviti nàjāvīm
I.
1. naznaniti: najaviti gosta, ekskurziju iz inostranstva, stečaj
2. pripeljati ovce s paše domov, na določeno mesto, pripeljati vojake na določen kraj: najaviti ovce, vojsku
II. najaviti se naznaniti se, naznaniti svoj prihod: on se najavio za drugi mjesec

neprèdviden -a -o nepredviden, ne naprej določen: -i izdaci

Planziel, das, načrt, v načrtu določen cilj

populāris -e, adv. populāriter (populus1)

I. k ljudstvu sodeč

1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.

2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.

3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —

II. k istemu ljudstvu spadajoč

1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.

2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti.

prae-dēsīgnātus 3 (prae in desīgnāre) vnaprej zaznamovan, vnaprej določen, predestiniran: praedesignatus vobis Christus Tert.

predestinate¹ [pri:déstinit, -eit] pridevnik
predestiniran, naprej določen

prédestiné, e [-ne] adjectif predestiniran, vnaprej določen (za posebno usodo)

predeterminate [pri:ditə́:minit] pridevnik
vnaprej določen

predòdrēden -a -o naprej določen, predestiniran