Franja

Zadetki iskanja

  • škŕga (ribja) branchie ženski spol , ouïe ženski spol

    dihanje s škrgami respiration ženski spol branchiale
  • škŕga (ribja) branquia f ; agalla f

    dihanje s škrgami respiración f branquial
  • têžek | težák (têžka -o)

    A) adj.

    1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
    težek kot svinec pesante come il piombo
    težek zimski plašč cappotto pesante
    težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
    težka industrija industria pesante

    2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
    težki tovornjaki autocarri pesanti
    težko pohištvo mobili massicci

    3. (ki izraža telesni napor) pesante:
    težki koraki passi pesanti
    težko dihanje respiro affannoso

    4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
    težek poklic professione difficile
    težka naloga compito difficile, arduo
    za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

    5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
    težka bolezen malattia grave
    težka naloga incarico gravoso
    težka resnica verità sgradevole
    težek poraz dura sconfitta

    6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
    težka izguba una perdita grave, penosa
    težka slutnja un brutto presentimento

    7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
    težek zrak aria pesante
    težek molk un pesante silenzio

    8. (hud) grave, forte:
    težka žalitev offesa grave
    težki davki forti tasse

    9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
    težek ranjenec ferito grave
    težek tat un fior di malandrino
    vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

    10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
    pog. težka hrana cibi pesanti

    11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
    težek otrok un bambino difficile
    pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
    govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
    pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
    pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
    pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
    rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
    pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
    pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
    imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
    pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
    pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
    pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
    šport. težka atletika atletica pesante
    voj. težka artilerija artiglieria pesante
    voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
    voj. težki top cannone pesante
    voj. težko orožje armi pesanti
    šport. težka kategorija categoria pesante
    metal. težka kovina metallo pesante
    težka ječa carcere duro
    težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
    težka prst terra argillosa
    metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
    kem. težka voda acqua pesante
    strojn. težki bencin benzina pesante
    grad. težki beton calcestruzzo ordinario
    les. težki les legno duro
    kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
    strojn. težko olje olio pesante
    težko motorno kolo maximoto
    med. težka sapa polipnea
    pren. težki kalibri gli alti papaveri

    B) têžki (-a -o) m, f, n
    brati kaj težkega leggere cose serie
    ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
    težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro
  • tkivn|i (-a, -o) Gewebe-, Gewebs- (banka die Gewebebank, kultura die Gewebekultur, špranja/reža die Gewebsspalte, tekočina die Gewebsflüssigkeit, bohotanje die Gewebswucherung, dihanje die Gewebsatmung, Gewebeatmung)
  • trahej|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija (dušnica) die Trachee
    dihanje s trahejami die Tracheenatmung
    medicina, anatomija (sapnik) die Luftröhre
  • trebúšen abdominal, ventral

    trebušno dihanje respiration abdominale
    trebušna mrena (anatomija) péritoine moški spol
    vnetje trebušne mrene péritonite ženski spol
    trebušna plavut nageoire ženski spol abdominale (ali ventrale)
    trebušni ples danse ženski spol du ventre
    trebušna vodenica (medicina) ascite ženski spol, hydropisie ženski spol
    trebušna votlina (anatomija) cavité ženski spol abdominale
  • trebúšen abdominal; ventral

    trebušno dihanje respiración f abdominal
    trebušna mrena peritoneo m
    vnetje trebušne mrene peritonitis f
    trebušni pas faja f
    trebušna plavut aleta f ventral
    trebušni ples danza f de vientre
    trebušna vodenica hidropesía f
    trebušna votlina cavidad f abdominal
  • trompicón moški spol spotik(anje)

    respiración a trompicónes sunkovito dihanje
    dar trompicónes spotakniti se
  • ukaráriti ukàrārīm uravnati, naravnati: ukarari vodenički kamen da sitno melje; ukarariti dah uravnati dihanje, kakor je normalno; ukarareno kretanje kazaljke
  • uméten (-tna -o) adj.

    1. artificiale; posticcio, finto:
    naravna in umetna vlakna fibre naturali e artificiali (sintetiche, tecnofibre)
    umetna svila seta artificiale
    umetno usnje pelle finta, similpelle
    umetna brada barba posticcia

    2. artistico:
    umetna obrt artigianato artistico
    umetni kovač fabbro che lavora il ferro battuto
    umetni mizar ebanista, stipettaio

    3. artistico, d'arte:
    ljudske in umetne pesmi poesia popolare e poesia d'arte

    4. (nepristen, narejen) falso, finto:
    umetna skromnost falsa modestia

    5. artificiale, artificioso, fittizio:
    umetni problemi problemi fittizi

    6. star. abile, destro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. umetna inteligenca intelligenza artificiale
    agr. umetna koklja riscaldamento artificiale (in pollicoltura)
    med. umetna ledvica rene artificiale
    voj. umetna megla nebbia artificiale
    rib. umetna muha esca artificiale
    biol. umetna oploditev fecondazione artificiale
    med. umetna pljuča polmone d'acciaio, respiratore (di rianimazione)
    aer. umetni horizont orizzonte artificiale, giroorizzonte
    lingv. umetni jezik lingua artificiale
    med. umetni splav aborto procurato
    teh. umetni vlek tiraggio artificiale, forzato
    med. umetno dihanje respirazione artificiale
    umetno mizarstvo ebanisteria
    umetno srce cuore artificiale
  • umíriti (-ím) | umírjati (-am)

    A) perf., imperf. calmare, placare, chetare, rabbonire; domare, frenare:
    umiriti dihanje calmare il respiro
    umiriti jezo placare la rabbia
    umiriti splašeno žival calmare l'animale imbizzarrito

    B) umíriti se (-ím se) | umírjati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. calmarsi, rabbonirsi, abbonacciarsi:
    morje se umirja il mare si abbonaccia, si sta calmando

    2. ekst. stabilizzarsi:
    cene so se končno umirile i prezzi si sono finalmente stabilizzati

    3. placarsi; diminuire:
    veter se umirja il vento si sta placando
  • ust|a1 srednji spol množina der Mund
    otroška usta Kindermund (tudi figurativno)
    dihanje skozi usta die Mundatmung
    maska za usta der Mundschutz
    dihanje usta na usta die Mund-zu-Mund-Beatmung, die Atemspende
    dihanje usta na nos Mund-zu-Nase-Beatmung
    izpiranje ust das Mundspülen
    kotiček ust der Mundwinkel
    celična usta (citostom) Zellmund
    sesalna usta Saugmund
    (gobec) das Maul
    |
    umazana usta figurativno das Schandmaul
    lačna usta množina hungrige Mäuler
    ena usta količina: das Mundvoll
    usta v obliki srca [Kußmund] Kussmund
    zaklenjena usta figurativno ein [Schloß] Schloss vor dem Mund
    ki se mu ne ljubi ust odpreti mundfaul
    zamašitev ust die Knebelung
    stisnjenih ust verkniffen
    našobiti usta den Mund spitzen; einen Schmollmund machen
    opeči si usta sich den Mund verbrennen
    razvleči usta ein Froschmaul ziehen
    zamašiti usta den Mund stopfen
    z zatičem: knebeln
    zapreti usta figurativno den Mund verbieten; über den Mund fahren
    na široko odpirati usta figurativno eine große Lippe riskieren
    samo da ust odpre, že laže er lügt, wenn er den Mund auftut
    pripeljati eno čez usta über den Mund fahren
    iz ust aus dem Mund
    figurativno vzeti (besedo) iz ust (das Wort) aus dem Mund nehmen; vorgreifen; misliti enako: aus der Seele sprechen
    zadah iz ust der Mundgeruch
    dati k ustom an die Lippen führen
    nesti k ustom an den Mund setzen
    dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
    figurativno hvaliti na vsa usta über den grünen Klee loben
    režati se na vsa usta über das ganze Gesicht lachen
    na ustih med, v srcu led Honig auf dem Mund, Galle im Herzen
    pena na ustih figurativno der Geifer
    s peno na ustih mit Schaum vor dem Mund
    viseti komu na ustih figurativno (jemandem) auf den Lippen hängen
    od ust do ust von Mund zu Mund
    od ust si pritrgati vom Munde absparen, sich am eigenen Leibe ersparen
    figurativno iti od ust do ust die Runde machen
    držati pred usti vorhalten
    preko ust (oralno) oral
    skozi usta medicina (peroralen) peroral
    v usta in den Mund
    figurativno iz rok v usta aus der Hand in den Mund
    živeti: von der Hand in den Mund (leben)
    figurativno prileteti v usta pečene piške: ins Maul fliegen
    v ustih im Mund
    obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen, im Mund umdrehen
    okus v ustih der Nachgeschmack
    raztopiti se v ustih auf der Zunge zergehen
    zamašek/zatič v ustih der Knebel
    roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein
    brati z ust von den Lippen lesen
    zijati z odprtimi usti mit offenem Munde dastehen
    žvečiti s polnimi usti mampfen
    sinhroniziran z usti film: lippensynchron
  • ústa (úst) n pl.

    1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
    odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
    ne odpreti ust non aprir bocca
    zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
    poljubiti na usta baciare sulla bocca
    govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
    imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
    pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
    izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
    odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa

    2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
    nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare

    3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
    čeb. usta panja entrata dell'arnia
    usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
    usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
    usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    veselo raztegniti usta ridere di gusto
    vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
    polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
    ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
    njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
    danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
    imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
    poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
    njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
    na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
    imeti zavezana usta aver la bocca cucita
    misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
    umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
    PREGOVORI:
    česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo
  • ἀμ-πνοή, ἡ = ἀναπνοή dihanje, oddih, odpočitek, odrešitev od česa.
  • ἀναπνοή, ἡ, poet. ἀμπνοή 1. dihanje, ἀναπνοὰς ἔχω diham, živim. 2. oddih, počitek, odmor.
  • ἆσθμα, ατος, τό težko dihanje, težka sapa, naduha; ἀργαλέῳ ἔχετ' ἄσθματι težko je sopel.
  • ἐκπνοή, ἡ izdih, θανάσιμος dihanje, hropenje umirajočega.
  • εὔ-πνοος 2, skrč. εὔ-πνους (πνέω) 1. lepo dišeč. 2. a) dobro prepihan, zračen; b) dober za dihanje, τὸ εὔπνουν τοῦ τόπου prost prepih, zračnost. 3. ki lahko diha.
  • πνεῦμα, ατος, τό (πνέω) 1. a) dih, piš, pihanje; b) zrak, sapa, (za plovbo ugoden) veter, ἀνέμων piš viharjev; pren. πνεῦμα συμφορᾶς povod za zlonosno dejanje; c) vonj; d) zvok, glas, glasbeno orodje. 2. a) dih(ljaj), dihanje, dušek, življenje, duh, duša NT; ὦ θεῖον ὀδμῆς πνεῦμα nebeški vonj pihlja okrog mene; b) duh, hudobni duh, τὸ ἅγιον sveti Duh, angel NT. 3. plamen (ognja).