Franja

dóktorski doctoral

dóktorska čast doctorate, doctorship
dóktorska disertacija (delo) doctoral thesis (ali dissertation), thesis for doctorate
dóktorski izpit doctoral examination, examination for a doctor's degree

dolgolet|en [é] (-na, -no) langjährig; vieljährig
premija za dolgoleto delo die Treueprämie

dolgotrájen largo, de larga duración; duradero ; med crónico

dolgotrajno delo trabajo m paciente
dolgotrajna pogajanja negociaciones f pl laboriosas

določen čas moški spol der Termin; die Frist; razdobje: die Zeitspanne
za določen čas čas auf Zeit, befristet
v delovnem razmerju: za določen čas Zeit-
(oficir der Zeitoffizier, vojak der Zeitsoldat, osebje das Zeitpersonal, delo die Zeitarbeit)

dom¹ [ó] moški spol (-a …) das Zuhause; das Heim; das Elternhaus
dostava: na dom frei Haus
izposoja na dom die Entleihung
delo na domu die Heimindustrie, das Heimwerk, die Heimarbeit
delavec, ki opravlja delo na domu der Heimarbeiter
nega bolnika na domu die Hauspflege
obisk (zdravnika) na domu der Hausbesuch
obisk stranke na domu der Kundenbesuch
oskrba na domu die Heimbetreuung
pouk na domu der Hausunterricht
študij na domu das Heimstudium
zakon o delu na domu das Heimarbeitsgesetz
proti domu heim, heimwärts
brez doma heimlos, unbehaust
držati se doma häuslich sein
od doma von zuhause weg

dóm casa f ; hogar m ; domicilio m

domači dom casa paterna
dečji dom guardería f (ali hogar m) infantil, casa-cuna f
gasilski dom casa del cuerpo de bomberos
kulturni dom casa de las actividades culturales
mladinski dom hogar juvenil
počitniški dom centro m de vacaciones
študentovski dom hogar m (ali residencia f) de estudiantes
sindikalni dom hogar sindical
zdraviliški dom casino m (de una población balnearia)
zdravstveni dom ambulatorio m, policlínica f
delo na domu trabajo m domiciliario

domač (-a, -e)

1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort

2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd

3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung

4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand

5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost

6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden

domàč (-áča -e)

A) adj.

1. familiare, domestico; casalingo, casereccio, di casa:
živeti v težkih domačih razmerah vivere in difficili condizioni familiari
domača hrana, kuhinja cucina casalinga
domača dela, opravila lavori domestici
domača obrt artigianato domestico
domača halja vestaglia; negligée
domača jopica liseuse
domača lekarna farmacia (domestica)
domači učitelj istitutore, precettore; knjiž. aio

2. (iz ožje, širše domovine) nostrano, nazionale; del luogo, locale, del paese; di casa:
domača ekipa squadra locale, di casa
domača industrija l'industria nazionale
domače tržišče il mercato nazionale, nostrano
domači fantje i giovani del luogo, del paese
domači film pellicola di produzione nazionale; ekst. la cinematografia nazionale
pren. domači kraj campanile

3. (ki živi ob človeku) domestico:
divje in domače živali animali selvatici e domestici

4. (krotek) mansueto, docile:
pes je domač il cane è mansueto

5. (ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi) familiare:
biti domač s kom essere intimo con qcn.
postati domač acclimatarsi, ambientarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šol. domača naloga compito di casa
iron. domači prijatelj amico di famiglia
domače ognjišče focolare domestico; casa, famiglia
stopiti spet na domača tla tornare in patria
domače delo lavoro a domicilio
domače platno tela fatta in casa
šol. domače čtivo letture per casa
domači kruh pane casereccio
domači učitelj precettore, istruttore

B) domáči (-a -e) m, f, n
pomrli so mu vsi domači gli sono morti tutti i familiari
prinesi merico domačega! portami un boccale di vino del luogo!
pog. navijati za domače fare il tifo per la squadra del luogo

dosmŕten lifelong; for life; perpetual

dosmŕtna ječa prison for life, lifetime imprisonment, life sentence
dosmŕtno prisilno delo penal servitude for life
dosmŕtna renta life annuity
dosmŕtna penzija life pension, pension for life
posestvo z dosmŕtno pravico užitka life-estate
bil je obsojen na dosmŕtno ječo he was given a life sentence, pogovorno he was sent down for life

dovólj enough; sufficiently

dovólj časa enough time
več kot dovólj more than enough, enough and to spare
dovólj mi je tega I've had enough of it
to je dovólj jasno za vsakogar anyone can see that, it's as plain as a pikestaff
ni dovólj močan za svoje delo he is not strong enough for his work
boste imeli dovólj 2 kg? will two kilos be enough (ali pogovorno do)?
dovólj sem ga videl (pogovorno) I have seen enough of him
dovólj mi je tega življenja! I'm sick of this life
dovólj bodi, da (če) rečem... suffice it to say...
dovólj je! that's enough!, that will do!
dovólj! Enough!; Stop!
dovólj o tem, govorimo o čem drugem! enough of that, let's change the subject!

dovoljenj|e [ê] srednji spol (-a …) die Erlaubnis; pridobljeno od uradov, oblasti: die Genehmigung, die Bewilligung; za objavo ipd.: die Freigabe, papir: der Freigabeschein; za opravljanje dejavnosti: die Konzession, die Zulassung, der Schein; -erlaubnis, -genehmigung, -bewilligung, -zulassung, -schein (za bivanje Aufenthaltsgenehmigung, za delo Arbeitsgenehmigung, za izhod Ausgeherlaubnis, za izbris Löschungsbewilligung, za izselitev Auswanderungserlaubnis, Ausreiseerlaubnis, za krčenje gozda Rodungsbewilligung, za obisk Besuchserlaubnis, Sprecherlaubnis, za parjenje Deckerlaubnis, za ponatis Nachdruckerlaubnis, za poroko Heiratserlaubnis, za priselitev Einwanderungserlaubnis, Zuzugsgenehmigung, za pristanek Landeerlaubnis, za sečnjo Fällungsbewilligunng, za start Startgenehmigung, Starterlaubnis za tisk Druckgenehmigung, Druckbewilligung, za točenje pijač Schankerlaubnis, za vknjižbo Eintragungsbewilligung, gradbeno Bauerlaubnis, Baugenehmigung, izvozno Ausfuhrgenehmigung, Exportgenehmigung, Ausfuhrbewilligung, pilotsko Flugschein, Pilotenschein, Luftfahrerschein, posebno Sondergenehmigung, Sondererlaubnis, prometno Kraftfahrzeugschein, Zulassungsschein, Zulassungsbrief, tiskovno Druckerlaubnis, tranzitno Durchfuhrerlaubnis, uvozno Einfuhrgenehmigung, Importerlaubnis, Importgenehmigung, vstopno Einreisegenehmigung)
vozniško dovoljenje Führerschein, Fahrerlaubnis, Fahrausweis, Führerausweis
dovoljenje za krošnjarjenje zgodovina das Hausierpatent
lovno dovoljenje der Jagdschein, der Jagdpaß, die Jagderlaubnis
obrtno dovoljenje die Gewerbeerlaubnis, die Gewerbezulassung, der Gewerbeschein, die Gewerbeberechtigung
dovoljenje za poučevanje die Lehrberechtigung
odločba o izdaji dovoljenja der Genehmigungsbescheid
izdati dovoljenje eine Genehmigung erteilen
prošnja za dovoljenje der Bewilligungsantrag
prositi za izdajo dovoljenja einen … -antrag stellen (za gradbeno dovoljenje einen Bauantrag stellen)
prošnja za izdajo dovoljenja za der -antrag (za gradnjo Bauantrag, za sečnjo : Fällungsantrag)
za X je potrebno dovoljenje X ist bewilligungspflichtig/zulassungspflichtig
brez dovoljenja nekam vstopiti ipd.: unbefugt
obveznost pridobitve dovoljenja die Genehmigungspflicht
odvzem vozniškega dovoljenja der Führerscheinentzug, začasni: die Führerscheinsicherstellung
postopek za izdajo dovoljenja das Genehmigungsverfahren
šport dati dovoljenje za štart den Start freigeben

dovoljênje (-a) n permesso, licenza, concessione, autorizzazione; lasciapassare:
(vljudnostna fraza) z dovoljenjem? (è) permesso?
gradbeno dovoljenje concessione, licenza edilizia
obrtno dovoljenje licenza (di esercizio)
prometno dovoljenje permesso di circolazione
vozniško dovoljenje patente di guida
dovoljenje za bivanje permesso di soggiorno
dovoljenje za delo permesso di lavoro
dovoljenje za lov, ribolov licenza di caccia, di pesca

dovršítev accomplishment; completion; achievement

delo se bliža dovršítvi work is nearing completion

dovršíti to accomplish, to complete; to bring to completion (ali to a successful conclusion); to finish; to achieve

dovršíl je veliko delo he accomplished a great task, pogovorno he did a great job

doživljênski (dosmrten) lifelong; for life; life

doživljênsko prisilno delo penal servitude for life
doživljênska ječa life sentence, lifetime imprisonment
doživljênska renta life annuity

dramska pesnitev stalna zveza
književnost (dramsko delo v verzih) ▸ drámai költemény

dramski pridevnik
(o dramski umetnosti) ▸ dráma, drámaiTudi v šoli se je glasbeno udejstvovala, zelo dejavna je bila v dramski skupini. ▸ Az iskolában is zenélt és tevékeny volt a színjátszócsoportban is.
Film je zame malo težje področje, kajti štiri leta sem študirala dramsko igro. ▸ A film számomra nehezebb terület, mivel négy évig drámatagozatos voltam.
Povezane iztočnice: dramska pesnitev

drobnjakarsk|i (-a, -o)

1. delo: pusselig, fummelig
drobnjakarsko delo die Pusselarbeit

2. človek: pusselig; pedantisch, pingelig
ozkosrčno drobnjakarski [kleinkariert] kleinkariert

dúh (-á) m

1. spirito:
delo človeškega duha opera dello spirito umano
lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
(miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
(nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
preroški duh spirito profetico

2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
analitičen duh spirito analitico
nemiren duh spirito irrequieto

3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
tekmovalen duh spirito agonistico
odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
rel. Bog je duh Dio è spirito
hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
hiša duhov la casa dei fantasmi
izganjati duhove esorcizzare

6. rel. anima

7. filoz. spirito:
duh in materija lo spirito e la materia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
bolan na duhu malato di mente
iron. ubog na duhu povero di spirito
etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
rel. sveti Duh lo Spirito Santo

dúša soul; (duh) spirit; ghost; figurativno mind

600 dúš (prebivalcev) 600 souls
dobra dúša a good soul, a good fellow
pokojna dúša departed soul
sorodna dúša congenial soul, kindred spirit
neumrljivost dúše religija immortality of the soul
rešitev dúše religija salvation of the soul
preseljevanje dúš transmigration of souls, metempsychosis
z dúšo in telesom with all one's heart and soul, wholeheartedly
iz vse dúše, z vso dúšo with all one's heart
(vseh) vernih dúš dan religija All Souls' Day
iz globine moje dúše from the depths of my soul
pri moji dúši! (up)on my soul!, by my soul
iz (do) dna svoje dúše from (to) the bottom of one's heart
v globini moje dúše in my heart of hearts
dúša in srcé česa the life and soul of something
v dnu svoje dúše in one's innermost soul
biti eno srce in ena dúša to be of one heart and mind
on je plemenita dúša he is a generous soul, he is a noble-minded person
biti komu vdan z dúšo in telesom to be devoted body and soul to someone
on je prava dúša podjetja he is the very soul of the enterprise
žive dúše ni bilo tam not a living soul was there
žive dúše ni na ulici there is not a soul in the street
on je dobra dúša he is a good old soul
dúša me boli it grieves me to the very heart
nekaj imam, nekaj mi leži na dúši something preys upon my mind
izdihniti dúšo to give up, to yield up the ghost, to draw one's last breath
sramovati se v dno svoje dúše to be deeply ashamed (of)
to mi teži dúšo that weighs heavily upon me
vso svojo dúšo vložiti v delo to put one's whole heart into one's work
žive dúše ne vidim I do not see a single soul
žive dúše ni bilo videti there wasn't a soul to be seen
povedati, kar nam leži na dúši pogovorno to say one's piece