Franja

Zadetki iskanja

  • smehljaj moški spol (-a …) das Lächeln
    dežela smehljaja das Land des Lächelns
  • sónce (-a) n

    1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
    Sonce in Luna il Sole e la Luna
    Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
    sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
    lepa kot sonce bella come il sole
    jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
    sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
    vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
    pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
    kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
    biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
    majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

    2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
    to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

    3. pren.
    sonce svobode il sole della libertà
    sonce sreče il sole della felicità
    sonce upanja il sole della speranza

    4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
    ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

    5. pog.
    višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
    ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
    v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
    pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
    zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
    končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
    ne bo več gledal sonca morrà
    tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
    rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
    pojdi mi s sonca togliti dal sole
    sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
    pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
    nič lažjega pod soncem niente di più facile
    nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
    astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
    geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole
  • sosednj|i [é] (-a, -e) benachbart, nachbarlich; zemljišče: anstoßend, anrainend, angrenzend, dve zemljišči ipd.: [aneinandergrenzend] aneinander grenzend; (ki je zraven) nebenstehend; Nachbar-, Neben- (vrt der Nachbargarten, kraj der Nachbarort, narod das Nachbarvolk, prostor der Nebenraum, dežela/država das Nachbarland, hiša das Nebenhaus, Nachbarhaus, miza der Nebentisch, Nachbartisch, soba das Nebenzimmer, Nachbarzimmer, mesto die Nachbarstadt, mesto/sedež der Nebenplatz, stanovanje die Nachbarwohnung, Nebenwohnung)
    sosednja država der Nachbarstaat, Anrainerstaat
    sosednje zemljišče das Nachbargrundstück, Anrainergrundstück
    stanovati v sosednjih hišah Haus an Haus wohnen
    v sosednje stanovanje/sosednjo hišo nach nebenan
  • sovražnikov (-a, -o) svoj. prid. k sovražnik; Feind(es)- (položaj die Feindstellung, dežela das Feindesland, ladja das Feindschiff, postaja der Feindsender, propaganda die Feindpropaganda)
    priti v sovražnikove roke in Feindeshand fallen
    let nad sovražnikovovim ozemljem vojska, letalstvo der Feindflug
  • Spodnja Avstrija stalna zveza
    (zvezna dežela v Avstriji) ▸ Alsó-Ausztria
    Sopomenke: Dolnja Avstrija
  • sredozemsk|i1 [é] (-a, -o) mediterran, mittelmeerisch, Mittelmeer- (dežela das Mittelmeerland, klima, podnebje das Mittelmeerklima)
  • Sumerija samostalnik
    zgodovina (starodavna dežela) ▸ Sumer [ország az ókori Mezopotámia déli részén]
  • svét -a, -o holy; sacred; (svetnik) saint

    svét, -a, -oa aliansa zgodovina Holy Alliance
    svét, -a, -oo pismo (biblija) the Bible, the Scriptures pl, the Book, the Good Book, Holy Writ
    svét, -a, -oa dežela the Holy Land
    svét, -a, -oi oče (papež) the Holy Father
    svét, -a, -oo olje religija chrism, holy oil
    svét, -a, -oa trojica religija the Holy Trinity
    Vsi Sveti religija, 1. november All Saints' Day, All Hallows' Day, Allhallows, Hallowmas
    svét, -a, -oi večer religija Christmas Eve
    sv. Vida ples (vidovica) medicina Saint Vitus's dance
    najsvetejše religija figurativno holy of holies
    proglašen za svét, -a, -oega religija canonized
    moja svét, -a, -oa dolžnost je, da to storim it's my sacred (ali my bounden) duty to do it
  • svét, -a, -o saint, sacré

    sveta aliansa la Sainte-Alliance
    sveti Anton (religija) Saint-Antoine
    sveti dan (božič) le jour de Noël
    sveta družina (religija) la Sainte Famille
    sveti duh (religija) le Saint-Esprit, l'Esprit-Saint
    sveti Trije kralji (religija) les Rois mages
    sveti oče (papež) le Saint-Père
    sveto pismo (religija) l'Écriture sainte
    sveta stolica (religija) le Saint-Siège
    Sveta dežela (Palestina) la Terre sainte
    sveto mesto la Ville sainte, les Lieux saints
    sveti večer la veille de Noël
    vsi sveti (praznik) la Toussaint
    delati se svetega faire le dévot (ali le bigot), affecter des dehors pieux
    sveto obljubiti promettre solennellement
    njemu ni nič sveto rien n'est sacré pour lui, il n'a ni foi ni loi
    prisegam pri vsem, kar mi je svetega je jure par tout ce qui m'est le plus sacré
  • svét (-a -o)

    A) adj.

    1. rel. santo, sacro:
    Sveti Duh Spirito Santo
    sveta družina Sacra Famiglia
    Sveta dežela Terrasanta
    sveta pesem inno sacro
    sveta maša santa messa
    sveta podoba immagine sacra
    sveti oče il santo padre, il pontefice
    Sveti sedež la Santa Sede
    Sveto pismo Sacre Scritture
    sveto leto anno santo
    sveto olje olio santo
    sveto rešnje telo eucaristia
    Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini

    2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
    sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
    (indijska) sveta krava vacca sacra
    romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa

    3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
    zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile

    4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
    bil je svet človek era un sant'uomo

    5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
    sveti mir santa pace
    to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sveta podobica santino
    Sveti oficij Sant'Offizio
    rel. sveta vojna guerra santa
    inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
    videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
    šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
    popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
    inter. sveta nebesa! santo cielo!
    med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
    hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
    zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)

    B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
    Vsi sveti Ognissanti
    Najsvetejše il Santissimo
  • svét, svéta, svéto santo; sagrado; sacro

    sveta aliansa (hist) Santa Alianza
    sveti Anton (rel) San Antonio
    sveti Tomaž (rel) Santo Tomás
    sveti dan (božič) el día de Nochebuena
    sveta družina (rel) la sagrada familia
    sveti duh (rel) el espíritu santo
    sveta dolžnost sagrado deber m
    sveti Trije kralji (rel) los reyes Magos
    sveto leto año m santo
    sveta nebesa! ¡santo Dios!
    sveti oče (papež) el Padre Santo, el Papa
    sveto pismo (rel) la Sagrada Escritura, la (Santa) Biblia
    Sveta Stolica la Santa Sede
    sveta dežela Tierra f Santa, los Santos Lugares
    sveti večer (rel) Nochebuena f
    vsi sveti (praznik) (día m de) Todos los Santos
    o svetem Nikoli fam cuando la rana críe pelos
    njemu ni nič sveto para él no hay nada sagrado
    sveto obljubiti prometer solemnemente
    delati se svetega fingir devoción, ser beato
    prisegam pri vsem, kar mi je svetega juro por lo más sagrado
  • toníti (tónem) imperf. ➞ utoniti

    1. affondare, andare a fondo

    2. perdersi, sparire; sprofondare, essere somerso:
    resnica tone v množici besed la verità è sommersa da una valanga di parole
    toniti v spanec sprofondare nel sonno
    pren. z državljansko vojno dežela tone v krvi con la guerra civile il Paese sprofonda in un mare di sangue
    pren. sonce tone za goro il sole cala dietro il monte
    Benetke polagoma tonejo Venezia sta lentamente sprofondando
  • tretj|i [é] (-a, -e) der/die/das dritte
    tretji dan am dritten Tag
    vsak tretji dan jeden dritten Tag, dreitäglich
    vsako tretje leto alle drei Jahre, dreijährlich
    tretjega oktobra am dritten Oktober
    dritt- (najvažnejši der drittwichtigste, najvišji der dritthöchste), Dritt- (dežela das Drittland)
    načelo izključitve tretjega der Satz vom ausgeschlossenen Dritten
    zavarovanje v korist tretjega die Fremdversicherung
    zavarovan za odgovornost nasproti tretjim haftpflichtversichert
    pred tretjimi osebami vor Dritten
    kjer se kregata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der Dritte
  • udeležíti se to take part (in), to participate (in), to partake (of); to be present, to attend; to join (in)

    udeležíti se kongresa to attend a congress
    udeležil sem se njihovih posvetovanj I took part in their deliberations
    ni se udeležil zarote he took no part in the plot
    naša stranka je sklenila, da se volitev ne bo udeležila our party decided we would not take part in (the) elections
    njihova dežela (država) se ni udeležila vojne their country did not join in the war
  • úpnik, úpnica acreedor m , -ra f

    dežela upnica país m acreedor
    hipotekarni (konkurzni, prednostni, zastavni) upnik acreedor hipotecario (de la quiebra, privilegiado, prendario)
    zbor upnikov junta f de acreedores
    zadovoljiti upnike satisfacer a los acreedores
    menični upnik acreedor de una letra de cambio, acreedor cambiario
  • úpnik, -ica créancier, -ére moški spol, ženski spol

    dežela upnica pays créancier
    hipotekarni upnik créancier hypothécaire
    konkurzni upnik créancier de la faillite (ali du failli)
    menični upnik créancier d'une lettre de change
    prednostni upnik créancier privilégié
    zastavni upnik (créancier) gagiste moški spol
    zadovoljiti upnike satisfaire (ali désintéresser, payer) les créanciers
  • upnišk|i (-a, -o) (odbor der [Gläubigerausschuß] Gläubigerausschuss, sosvet der Gläubigerbeirat, dežela das Gläubigerland, stran die Gläubigerseite)
  • uvózen d'importation, d'entrée

    uvozni artikli (blago) articles moški spol množine (ali biens moški spol množine) d'importation, articles importés, marchandise importée (ali d'importation)
    uvozna carina droit moški spol d'entrée (ali de douane) à l'importation
    uvozna dežela pays moški spol importateur
    uvozno dovoljenje permis moški spol (ali licence ženski spol) d'importation
    uvozni presežek excédent moški spol d'importation
    uvozna zapora embargo moški spol sur les importations, blocage moški spol des importations
  • uvózen de importación; de entrada

    uvozni davek impuesto m de entrada
    uvozni artikel (blago, kontingent, trgovina, premija, presežek) artículo m (mercancías f pl, cupo m, comercio m, prima f, excedente m) de importación
    uvozna carina derechos m pl de importación (ali de entrada)
    uvozna dežela país m importador
    uvozna prepoved prohibición de importar
    uvozna zapora suspensión f de las importaciones
    uvozna omejitev restricción f de la importación
    uvozno dovoljenje licencia f (ali permiso m) de importación
    uvozne določbe disposiciones f pl reguladores de la importación
  • ves vsa, vse all; whole; entire; total; complete

    mi vsi all of us
    vse, razen... all but...
    vsa Slovenija all Slovenia
    vsa dežela the whole country
    po vsej Angliji all over England
    vsa Evropa all Europe, the whole of Europe
    po vsem svetu all over the world
    na vseh straneh on all sides
    vsa družba the whole (ali all the) company
    vsa moja družina je tu all my family are here
    (skozi) ves dan all day long, the whole day long
    vsi in vsak all and sundry
    vse moje življenje all my life
    v vseh ozirih in all respects
    po vseh štirih on all fours
    vse mogoče all sorts, all kinds (of)
    za ves svet ne not for all the world
    z vso (možno) hitrostjo with all speed
    vse mesto je bilo tam the whole town was there
    vse je zaman it is all in vain, it is all to no avail
    to je vse, kar lahko storim zate that's all I can do for you
    vsi trije so krivi they are all three guilty
    delati vso noč to work all night
    preživeli smo skoraj ves julij na deželi we spent nearly the whole of July in the country
    biti ves iz sebe od jeze to be beside oneself with fury
    on je vse prej kot pošten he is anything but honest
    hiša je vsa iz kamna the house is entirely of stone
    to je vse, kar lahko rečem that is all I can say
    prebral sem vso knjigo I have read the book from cover to cover
    pripravljeni smo storiti vse zanj we are ready to do anything for him
    razpravljati o vsem mogočem, samo ne o politiki to discuss anything but politics
    tresti se po vsem telesu to tremble all over
    ne delaj si skrbi, vse se bo uredilo! don't worry, it'll be all right!