Franja

morning gift [mɔ́:niŋgift] samostalnik
pravno, zgodovina jutranje darilo ženi po morganatični poroki

munificēnza f

1. radodarnost, darežljivost

2. bogato darilo

nȁ poklōn prisl. v dar, kot darilo: to smo primili na poklon

Neujahrsgeschenk, das, novoletno darilo

nìšan km (t. nišan, perz.)
1. tarča: gadanje u nišan
2. muha: uzeti koga na nišan; prednji i zadnji nišan muha in merek
3. odlikovanje, odličje: na glavi mu tri -a carska
4. znamenje: nišan na desnoj ruci
5. darilo snubca nevesti
6. dial. muslimanski nagrobnik
7. razgovarati s kim preko -a biti s kom v sovraštvu

parúsija ž (gr. parousía)
1. mitol. ponovni prihod Kristusov
2. denarno darilo cerkvi, da se opravljajo molitve za dušo darovalca (pravosl.)

perissochorēgia -ae, f (gr. περισσοχορηγία) še povrhu (posebej) dano darilo, dodatno darilo: Cod. Th.

philanthrōpium -iī, n (prim. gr. φιλάνϑρωπος) darilo iz človekoljubnosti, milodar, miloščina = darilo, nagrada, plačilo: Ulp. (Dig.).

pòvōjnica ž darilo novorojenčku: ako se kome rodi dete u kući, nose mu prijatelji i poznanici povojnicu (srajca, kapa, nogavice)

praemium -iī, n (nam. *prae-emium iz prae in emere)

1. plen, lovína: Pl., Tib., Val. Fl. idr., spectat sua praemia raptor O., praemia pugnae V., praemia malle quam stipendia T., leporem et gruem iucunda captat praemia H. (o lovcu), captare calamo (sc. aucupatorio) praemia Pr.

2. metaf.
a) plačilo, častno darilo, nagrada (naspr. poena, supplicium): Ter., V., Lucan., Stat., Suet. idr., legibus et praemia praeposita sunt virtutibus et supplicia vitiis Ci., honores et praemia Ci., aliquem praemio afficere Ci. naplačati, poplačati, nagraditi koga, praemio aliquem donare Ci., alicui praemium (praemia) dare pro aliqua re Ci., alicui praemium tribuere Ci., praemium exponere Ci., praemium proponere Ci., honores et praemia spondere Ci., praemio elicere Ci., praemia extorquere Ci., alicui praemium persolvere Ci., alicui praemium deferre Ci., praemia ab aliquo expectare C., praemio deduci C., praemium ponere S. ustanoviti, postaviti, določiti, alicui praemium reddere Cat., hederae doctarum praemia frontium H., si sibi praemio foret L. ko bi bil naplačan, praemia dare O., praemium dare Plin. iun.; praemium est z ACI: age, hoc non est praemium, unum spectare omnium cruces? Sen. rh.; iron. plačilo = kazen: cape praemia facti O. plačilo (= kazen) za zločin.
b) nadpravica, predpravica, posebna pravica, korist, dobiček, odlikovanje, ugodnost, izkazovanje naklonjenosti (milosti), protežiranje, v pl. tudi darovi, zakladi (ki jih ima kdo pred drugimi): omnia praemia donaque fortunae Ci., frontis urbanae praemia Ci. predpravica velikosvetne (velikosvetske, svetovljanske) drznosti, praemia vitae Lucr., praemia insani scribae H., licebat celerius legis praemio Ci. po posebni ugodnosti zakona.

presentable [prizéntəbl] pridevnik (presentably prislov)
dostojen, spodoben, predstavljiv; primeren za darilo (ponudbo), sprejemljiv

prīmus 3 (praitalsko *prīsmo- iz *pri-is-mo-; superl. k stlat. prī, prīs [iz *pri-is] = prae, sor. s prīscus, prīstinus, prior; prim. tudi pelignijsko Prismu (= Prima), gr. πρίν prej, pred(en))

I.

1. (najbolj) sprednji, prvi: primae naves C., prima pars aedium N., Sen. ph. sprednji del, primi dentes Plin. sprednji zobje, prednjaki; pogosto predik.: primum agmen C. (najbolj) sprednji, prvi del voda, prednja straža, predstraža, prima impedimenta C. sprednji (prvi) del (čelo) prateža, vidimus primam urbem V. prvi del mesta, p. provincia Ci. (najbolj) sprednji del province, p. Persis Cu. (s)prednja Perzija, p. margo ripae Cu. skrajni brežni rob, skrajni rob brega, p. Eburonum fines C. obmejno ozemlje, prima (sc. lingua) ranis cohaeret, intima absoluta a gutture Plin. žabe imajo spredaj prirasel jezik, zadaj ob nebu je prost, primo limine V. spredaj na pragu; preg.: primis labris gustare aliquid Ci. le z robom ustnic po(s)kusiti kaj (dotakniti se česa) = le površno se ukvarjati (pečati) s čim (prim. pod prīmōris); subst.
a) prīmī -ōrum, m prvi (najbolj sprednji) vojaki, prva vrsta (prve vrste) (naspr. ultimi, extremi, postremi): in primis stare N., in primis adesse S., recessum primis ultimi non dabant C., primi hostium Vell. predstraže sovražnikov.
b) prīmum -ī, n (= prīma -ōrum, n: Cu.) prednja vojska, prednja straža, predstraža, čelo: nisi secunda acies in primum successisset L., equites in primo late ire iubet S., provolare in primum L. naprej, navzpred.

2.
a) metaf. prvi: primus gradus honoris Ci., liber N., primae litterae Ci., initium L., inter primam (sc. horam) noctis Plin., primus luendae poenae fuit T. moral je prvi (pre)trpeti kazen, moral se je prvi pokoriti, primus quisque, gl. pod quisque; pogosto predik. pri glag. prvi = najprej: rex primus terram saltu contigit Cu., primus sententiam rogatus S., primus introiit N.; pri pesnikih in v poklas. prozi pogosto = adv. prīmum: cum prima (= cum primum brž ko) examina ducunt V., ut primis (= ut primum brž ko) plantis institerat V., spolia, quae prima (= primum) opima appelata L., primi geniti (sc. porci) Plin.; occ. začenjajoč se: silentium primae noctis L. začenjajoče se (delajoče se, spuščajoče se) noči, primā luce Cu. ob (prvem) svitu, primo vespere C. ali primā vesperā Cu. v (ob) prvem mraku, ko se je (z)večerilo, primā nocte C., N. v (ob) mraku, z nočjo vred, ko se začenja (se je začelo) nočiti, primo mense V. ali anno Col. ali tumultu L. v (na, ob) začetku … , primo adventu Ci. takoj po prihodu; subst. α) prīmum -ī, n začetek: a primo Ci. sprva, od začetka, v (na) začetku, in primo L., Ci. spredaj, v začetku, najprej, ex primo Plin. sprva, od začetka. β) prīma -ōrum, n začetek, prvina: belli L., quia sunt e primis (iz (pra)prvin, pratvarin) facta minutis Lucr., prima naturae Ci. izvirni nagoni; in primis sprva, v začetku: L. ali najprej, pred vsemi: S.; ret.: prima consiliorum T. = prima consilia, prima viae Lucr. = prima via.
b) najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši: Ter., L., S., V. idr., homines primi Ci., cum primis aetatis suae comparari N., prima gloriae opera Cu. najznamenitejša, comitia prima (tj. centuriata in tributa) Ci. najimenitnejše, najpomembnejše, najvažnejše; kot subst. m α) prīmus -ī, m najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, imenitnik, odličnik, veljak, dostojanstvenik: Massiliensium XV primos evocat C., Roscius fuit sui municipii primus Ci., primis urbis placere H.; partes primae ali samo primae Ter., Ci. vloga protagonista, vloga glavnega igralca, glavna vloga; metaf.: primas agere Ci. igrati glavno vlogo, biti prvi, primas deferre Ci. izročiti, prim.: si tibi primas in dicendo partes concesserit Ci. β) prīmae -ārum, f prvo (glavno) darilo, prva (glavna) nagrada: primas ferre Ci., T. dobiti, dare Ci. prisoditi. γ) prīma -ōrum, n prvo mesto: tenere prima V.; ad prima V. posebno, posebej, pred vsem (drugim). —

II. Adverbialne oblike

1. prīmē posebno, posebej, pred vsem (drugim): p. proba fabula Naev. fr., p. cata Pl.

2. prīmiter najprvo, najprej: quin bono animo es? video erepsti primiter de pannibus Pomp. ap. Non.

3. acc. sg. n. prīmum
a) najprvo, vprvo (v prvo), najprej, prvič: Kom., Ci. idr., huic ille p. suasit N.; pogosto v zvezi z omnium: Pl., Ter. idr., p. omnium ipse vigilo Ci. najprej pred vsem drugim; ac p. quidem Ci. in najprej; poseb. pri naštevanju: Ter., L., H., Cu. idr., primum docent esse deos, deinde quales sint, tum mundum ab his administrari, postremo consulere eos rebus humanis Ci., primum … iterum (deinde) N., primum … iterum … tertio Vell.
b) prvič = prvikrat: Pl., Ter. idr., quo die p. convocati sumus Ci., ibi tum p. sacrum Herculi factum L., tum p. arae Paci publice sunt factae N.; pri pt. = takoj: hanc p. veniens plectro modulatus eburno Tib.
c) v zvezi s temporalnimi vezniki ut, cum, ubi, simul, simulac = brž ko, kakor hitro: ut p. vidi Pl., ut p. cessit furor V., ut p. coepit H., ut p. forum attingi Ci. ep., ubi p. Ci., simul p. L., H., simulac p. Ci., cum p. dati sunt iudices Ci., cum Cyrnessia p. moenia disieci O.; primum dum Pl. = primumdum; quam primum Ter., C., Ci., L. čim prej, brž ko (je) mogoče.

4. abl. sg. n prīmō v (na) začetku, sprva, najprej: aliā viā grassabatur quam p. instituerat L., primo quinque naves habuit, postea decem L., redisse primo legiones credunt, postea … C., primo pecuniae, dein imperii cupido crevit S., primo … postremo N., primo … mox L.; neklas. = primum: quam primo … iterum … tertio fugarat N., cum primo L. brž ko, kakor hitro.

5. abl. pl. in prīmīs ali inprīmīs, imprīmīs, pri Ci. tudi cum prīmīs ali cumprīmīs
a) med prvimi; še subst.: in primis omnium Persarum fortis N.; potem adv.: mater in primis lapidem attulit N.
b) (prav) posebno, (prav) posebej, sosebno, pred vsem (drugim): in primis constituerat C., imprimis bene habitavit N., facinus imprimis memorabile T.
c) sprva, najprvo, najprej: imprimis Adherbalem necat, dein omnes S.

rogàtija ž (lat. rogatio)
1. darilo nevesti po snubitvi
2. semenj, s potovanja prineseno darilo

Sachspende, die, dar/darilo v blagu

strēna (slabše strēnna, na napisih tudi strēnua) -ae, f (menda sab. beseda strēna zdravje, sor. s strēnuus)

1. (dobro) znamenje, znak, omen: Char., quom strena opscaevavit, spectatum hoc mihist Pl., bona scaeva strenaque obviam occessit mihi Pl.

2. ob kakem prazniku, poseb. ob novem letu kot dobro znamenje dano darilo, novoletno darilo: cotidiana oscula edicto prohibuit, item strenarum commercium ne ultra Kal. Ian. exerceretur Suet., edixit et strenas ineunte anno se recepturum stetitque in vestibulo aedium Kal. Ian. ad captandas stipes Suet., asside, si qua ventura est aliqua strena strenue Pomp. ap. Non., proximus ex longo gradus est quaestoris amici curam pro strenis excubuisse tuis Aus., strenam vocamus, quae datur die religioso ominis boni gratia, a numero, quo significatur alterum tertiumque venturum similis commodi Fest.

strēnna

A) f

1. božično, novoletno darilo

2. božična, novoletna izdaja (pesmi, proze)

B) agg. invar.
libri strenna božične, novoletne izdaje

surprise [sürpriz] féminin presenečenje, iznenadenje, osuplost, začudenje; zbeganost; prevara; nepričakovano darilo

à ma grande surprise na moje veliko presenečenje
par surprise z nenadnim napadom; nepričakovano, iznenada, nenadoma
boîte féminin a surprise(s) škatla, iz katere skoči, če jo odpremo, groteskna figura ali kak drug nepričakovan predmet
excursion féminin surprise izlet v neznano
facteur masculin surprise faktor, element presenečenja
pochette féminin surprise vrečka sladkarij, ki vsebuje nepričakovano darilo
aller de surprise en surprise ne priti (ven) iz presenečenj
attaquer quelqu'un par surprise iznenada, nepričakovano koga napasti
causer une grande surprise povzročiti veliko presenečenje
ce m'était une surprise agréable to je bilo zame prijetno presenečenje
préparer une surprise à un enfant pour le jour de sa fête pripraviti presenečenje (darilo) otroku za njegov god
prendre par surprise presenetiti
rester muet de surprise onemeti od presenečenja, začudenja

testimonialize [testimóunjəlaiz] prehodni glagol
(redko) dati komu darilo v znak počastitve; izdati komu spričevalo, potrdilo (o vedenju itd.)

token [tóukən] samostalnik
znak (of česa); simbol; dokaz; darilo za spomin, spomin(ek); žeton; bon

as a token of my gratitude kot znak (dokaz) moje hvaležnosti
by token, by the same (ali this) token iz istega razloga; nadalje; vrhu tega, razen tega
in token of v znak, v dokaz česa
more by token toliko bolj (več) (as, that ko, ker)
token aid (le) simbolična pomoč
token coin (kovinski) žeton (za vožnjo)
token import uvoz manjše količine blaga kot obveza prihodnjih večjih naročil
token money zasilni denar
token payment delno plačilo kot priznanje dolga
token strike solidarnostna (svarilna, opozorilna) stavka
token vote parlament odobritev denarnega zneska, čigar višina ni obvezna
to give s.o. a ring as a token of love dati komu prstan v dokaz (znak) ljubezni
I'll keep it as a token obdržal si bom to za spomin(ek)
to wear black as a token of mourning nositi črno obleko v znak žalovanja

ùzdārje s povratno darilo, darilo kot oddolžitev za prejeto darilo