Franja

inner¹ [ínə] pridevnik
notranji; zaupen, skrit, prikrit; duhoven

the inner man duša, šaljivo želodec
šaljivo to refresh one's inner man napolniti želodec, pokrepčati se
inner book sešitek (knjiga brez platnic)
anatomija inner ear notranje uho
šport inner lane notranja proga
inner tube zračnica, pnevmatika
glasba inner part srednji glas (alt, tenor)
inner surface notranja ploskev, notranja stran
inner square tehnično notranji desni kot
Inner Temple ime poslopja v Inns of Court

innocēnza f

1. nedolžnost; ekst. naivnost, preprostost:
età dell'innocenza otroštvo
beata innocenza! ti preprosta duša!

2. pravo nedolžnost:
dimostrare l'innocenza dell'imputato dokazati obtoženčevo nedolžnost

īn-sinuō -āre -āvī -ātum

1. (poznolat.) pravzaprav v gubo (sinus) toge vtakniti (vtikati): manum Tert., manūs Ap.

2. vtakniti (vtikati), vriniti (vrivati), spustiti (spuščati): Romani quācumque data intervalla essent, insinuabant ordines suos L., aestum per saepta domorum Lucr., extrinsecus insinuata anima Lucr. od zunaj vlita duša; pesn.: tibi insinuentur opes Pr. naj pripade(jo).

3. refl., med. in intr. vri(va)ti se, vdreti (vdirati), prodreti (prodirati): cum se inter equitum turmas insinuavere C., Tigris mari Persico se insinuat Cu. teče v, se izliva v, quā te insinuaveris, retro via repetenda L., flumen inter valles se insinuat L., se inter corpus et arma i. L., Racilium, cum se insinuasset, dextra ferit Auct. b. Alx., vox in aures insinuata Lucr.; z dvojnim acc.: an (anima) pecudes alias se insinuet Lucr. se presadi (preseli) v druge živali, eccui potestas fuit in forum insinuandi? Ci., in locum fraudi obnoxium i. Gell., cunctis insinuat pavor V. spreleti; večinoma metaf.: me in eorum sermonem insimulavi Ci. sem se vmešal, Zeno insinuasse se in antiquam philosophiam videtur Ci. je globoko prodrl v staro filozofijo, (se) in causam i. Ci. pronicati, se ad causam i. Corn. pot si krčiti do … , malum insinuare potest in rem publicam Ci.; occ.

4.
a) refl., med. in intr. (v prijateljstvo) se vriniti (vrivati), prikrasti se, pridobi(va)ti si koga ali naklonjenost koga, prilizniti (prilizovati) se komu, dobrikati se, prikupiti se, narediti uslugo komu: se i. in familiaritatem (consuetudinem) alicuius Ci., per obsequium se i. in familiarem usum L., iis … insinuare, a quibus est petendum Ci., in amicitiam insinuavit cum matre et mecum simul blanditiis, muneribus, donis Pl., insinuari Augusto Suet. iskreno spoprijateljiti se z Avgustom; redkeje trans. pridobiti komu nekogaršnjo naklonjenost: i. aliquem animo Caesaris Plin. iun.
b) razodeti komu kako tajno bogočastje, uvesti ga v kako tajno bogoslužje: adest tibi dies, quo … per istas meas manus piissimis sacrorum arcanis insinueris Ap.
c) vcepiti (vcepljati) komu kaj: vitam moresque feris mentibus Aur.
č) naznaniti, priobčiti, povedati: (alicui) aliquid Icti. in pozni pisci, alicui principis scripta Amm.; alicui de aliquā re: Macr. idr. pozni pisci, i. alicui z ut ali ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom: Macr. idr. pozni pisci.

kramarsk|i (-a, -o) krämerhaft
kramarska duša die Krämerseele

krámarski

krámarska duša low (ali mean, sordid) mind

krámarski de boutiquier, de foire; mercenaire

kramarska duša âme ženski spol de mercenaire
kramarska trgovina boutique ženski spol, mercerie ženski spol; bazar moški spol

krámarski de mercería

kramarska duša alma f de mercader
kramarsko blago géneros m pl de mercería
kramarska trgovina mercería f; tiendecilla f

krst² moški spol (-a, ni množine) (živa duša):
noben krst keine Menschenseele, keine Seele, grobo: kein Aas, keine Sau
živ krst ne/ni kein Mensch, kein Teufel, grobo: kein Aas, kein Schwein (živega krsta ni bilo es kam kein Aas)

lebend živ (tudi figurativ); keine lebende Seele nobena živa duša, noben živ krst, živa duša ne, živ krst ne; lebende Sprache živ jezik; Lebende Steine Pflanzenkunde živi kamni

lep¹ [é] (-a, -o; lepši)

1. na pogled, za uho: schön, -schön (čudovito wunderschön, oblikovno formschön, barvno farbenschön, zvočno klangschön); (čeden) hübsch; (mičen) reizend; (prelep) ženska, mladenič: bildschön
lepi spol das schöne Geschlecht
lep pogled ein schöner Anblick (biti lep pogled einen schönen Ablick bieten, lustig anzusehen sein)
Lepa Marija schöne Madonna

2. (ugoden) vreme: schön, gut, ob žetvi: gutes Erntewetter; Schön- (obdobje lepega vremena die Schönwetterperiode, die Schönwetterlage); dan, dopust, spomin, časi, smrt: schön
imeti lepo življenje ein schönes Leben haben, gut dran sein

3. (primeren) vedenje: gut
lepo vedenje po pravilih: der Benimm

4. (pohvalen) schön, gut (gesta eine schöne Geste, poteza ein schöner Zug); moralno: (imeti)
v lepem spominu in gutem Angedenken (haben)
filozofija lepa duša schöne Seele

5.
lepe umetnosti množina die schönen Künste

6.
lepa hvala Vielen Dank!, danke schön, danke sehr, danke vielmals
lepi pozdravi množina beste/herzliche Grüße

7. ironično schön
lep red (nered) eine schöne Wirtschaft!
lepa reč! eine schöne/heitere Geschichte!, (neprijetno presenečenje) eine schöne Bescherung!
no, lepa reč! na, dann prost!
ta je pa lepa! das ist aber köstlich!
| ➞ → zlepa

life [laif] samostalnik
življenje; človeško življenje (lives življenja)
figurativno življenjskost, živahnost; življenjepis; živ model
ekonomija trajanje, rok uporabe, življenjska doba (tudi stroja); življenjski zavarovanec

to amend one's life poboljšati se
to be in danger of one's life biti v življenjski nevarnosti
to be the life and soul of a party biti duša družbe
to bring to life spraviti k zavesti
change of life klimakterij
to come to life osvestiti se, roditi se
my early life moja mladost
early in life v mladih letih
to escape with life and limb odnesti celo kožo
expectation of life predvidena življenjska doba
he was given a life dobil je še eno priliko
for the life of me pri svoji najboljši volji
for life dosmrten, za celo življenje
to have the time of one's life odlično se zabavati
high life življenje visoke družbe
in life za časa življenja
as large as life v naravni velikosti; osebno
to lay down one's life žrtvovati življenje
to lead a dog's life pasje živeti
a new lease on life novo življenje, nova življenjska sila
low life življenje nižjih slojev
it was a matter of life and death šlo je za življenje ali smrt
not for the life of me za nič na svetu
not on your life za živ svet ne
nothing in life sploh ne
with all the pleasure in life z največjim veseljem
to risk one's life tvegati življenje
to run for dear (ali for one's) life bežati na žive in mrtve
to see life spoznati (ali uživati) življenje
to sell one's life dear (lifely) drago prodati svoje življenje
to show (signs of) life kazati znake življenja
to take s.o.'s life ubiti koga
to take one's own life življenje si vzeti
to seek s.o.'s life streči komu po življenju
to take one's life in one's hands igrati se z življenjem, postaviti svoje življenje na kocko
to the life zvesto, natančno (upodobiti)
walk of life družben položaj, poklic
umetnost still life tihožitje
upon my life! pri moji duši!
pool-player has three lives igralec biljarda lahko še trikrat poskusi
to stake one's life on s.th. glavo staviti za kaj

ljúb (-a -o)

A) adj.

1. caro; amato; gradito; diletto:
ljubi obraz matere il caro volto della madre
(v nagovoru) ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati caro mio (cara mia), io non ti posso aiutare
paštašuta je njegova najljubša jed la pastasciutta è il suo piatto preferito
(v vzklikih) ljubi bog, ali je to mogoče?! per l'amor del cielo, è mai possibile?!

2. (prijeten, prijazen) piacevole, gentile; grato:
ljub spomin un grato ricordo
pren. kaj narediti zaradi ljubega miru fare qcs. per amor di pace
molči, če ti je življenje ljubo! acqua in bocca, se hai cara la vita
PREGOVORI:
ljubo doma, kdor ga ima a ogni uccello il suo nido è bello

B) ljúbi (-a -o) m, f, n
izgubil je svoje ljube perse tutti i suoi cari
stori to meni, njemu itd. na ljubo fallo per amor mio, suo ecc.
resnici na ljubo per amor del vero

man¹ [mæn] samostalnik (množina men)
mož, človek, človeštvo; sluga, vojak, mornar; figura (šah, dama)
zgodovina vazal
množina vojaki, mornarji, delavci, moštvo

the rights of man človeške pravice
man of God božji služabnik
an Oxford man kdor je študiral v Oxfordu
a man and a brother pravi tovariš
man and wife mož in žena
a man of few words redkobeseden človek
man alive! človek božji!
as one man kot en mož, enoglasno
to be a man biti možat
to be only half a man biti nemožat, biti samo pol moža
to be one's own man biti svoj gospodar
best man ženinova priča pri poroki
man and boy od deških let dalje
every man Jack vsak posameznik
to feel like a new man počutiti se ko prerojen
man Friday; ali man of all work faktotum, desna roka
inner man duša, šaljivo želodec
outer man telo
I'm your man jaz sem pravi človek za to
he's your man on bo pravi človek za to
man of letters pisatelj
to the last man do zadnjega moža
(all) to a man vsi, do zadnjega moža, enoglasno
a man of mark pomembna osebnost
no man nihče
a man of parts izredno zmožen človek
to play the man izkazati se moža
a man of straw lutka, človek zvenečega imena a brez denarja
the man in (ali on) the street povprečen človek
man about town lahkoživec, gizdalin
a man of his word mož beseda
the man of the world svetovljan
old man botanika božje drevce, navtika, sleng kapitan

meurtrir [mœrtrir] verbe transitif zmeckati, obtolči; ožuliti, odrgniti; figuré (smrtno) raniti; razžaliti; vieilli ubiti, usmrtiti

meurtrir de coups pretepsti
meurtrir le cœur à quelqu'un raniti komu srce
âme féminin meurtrie ranjena duša
fruit masculin meurtri obtolčen sadež
avoir les pieds meurtris (àforce de marcher) imeti ožuljene noge (zaradi dolge hoje)

môči (mórem)

A) imperf.

1. potere:
ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
ne morem ga videti non posso vederlo
ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
to bi moglo biti res potrebbe essere vero
jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora

narodov (-a, -o) svoj. prid. narod, des Volkes, der Nation, Volks- (duša die Volksseele, telo die Volksgemeinschaft)

nedolž|en (-na, -no) unschuldig; (naiven) arglos; (nenevaren) harmlos; pogled: unschuldsvoll, blauäugig; pravo (nekriv) schuldlos; Unschulds- (obraz die Unschuldsmiene, pogled der Unschuldsblick)
nedolžna duša ironično ein reiner Tor
nedolžna žrtev das Opferlamm
nedolžni otročiči množina Unschuldige Kinder
pravo spoznati za nedolžnega für unschuldig erklären

nemir|en (-na, -no) unruhig; (ki ne najde miru) rastlos, ruhelos; (poln nemira) unruhevoll; (živčen) zappelig, kribbelig; (neenakomerno obarvan) farbschipprig
nemirna duša človek: der Sausewind

nero

A) agg.

1. črn:
abito nero črna obleka
acqua nera črna, motna voda
caffè nero črna kava
occhiali neri črni naočniki
oro nero črno zlato, nafta
pane nero črni kruh
pioppo nero bot. črni jagnjed, topol (Populus nigra)
vino nero črno (temnordeče) vino
vomito nero med. črni izbljuvek

2. ekst. črn, umazan:
mani nere umazane roke
pozzo nero greznica

3. črn (kot znak žalovanja):
cravatta nera črna kravata

4. pren. črn, fašističen:
brigate nere črne brigade
camicia nera črnosrajčnik

5. pren. črn, klerikalen:
aristocrazia nera črna aristokracija

6. pren. črn, nesrečen; ekst. nasilen, mračen:
giorni neri črni dnevi
umorismo nero črni humor
essere nero in volto biti mrkega obraza

7. pren. črn, nepošten, nezakonit:
trgov. borsa nera, mercato nero črna borza, črni trg
fondi neri črni fondi
libro nero črna knjiga

8. pren. črn, okruten, podel, zločinski:
anima nera podla duša
bestia nera strah, bavbav
cronaca nera publ. črna kronika
pecora nera črna ovca
punto nero črna pika, madež, greh

9. pren. črn (ki je v zvezi s hudičem):
messa nera črna maša

10. hist. črn:
guelfo di parte nera črni gvelf

B) m

1. črnina, črna barva, črno:
mettere nero su bianco pren. dati črno na belo, zapisati
vestire di nero obleči se v črno

2. črnilo; črnina; črno, črna snov:
nero animale živalsko oglje
nero di anilina kem. anilinsko črnilo
nero di palladio, di platino, di rodio paladijeva, platinova, rodijeva črnina
nero di seppia zool. sipje črnilo

3. umet. sepija

4. ekst. črni (šahovski igralec s črnimi figurami); igre črno (pri ruleti)

5. ekst. črnec

6. pren. fašist

7. pren. klerikalec

8. hist. črni (za časa italijanskih komun)

9. agr. (fumaggine) črnoba

niger¹ -gra -grum

1. bleščeče ali zamolklo črn, črnikast, temnobarven, temen, zamolkel (naspr. albus, candidus): Cels., Col., Vulg. idr., oculi Pl., Varr. idr., quae alba sint, quae nigra, dicere Ci., color niger (naspr. marmoreus candor) Lucr., e nigro color est mutatus in album O., quamvis ille niger (zagorel), quamvis tu candidus esses V., n. Galaesus V. temnomoder (zaradi svoje globine), nemus V. temoten, temačen, hederae V. ali colles, silvae H. ali ilex, myrtus O. temnozelen, nigris oculis nigroque capillo decorus H., n. crinis H., niger tamquam corvus Petr., crine ruber, niger ore Mart., sal Plin. iz lesnega pepela izlužena ostra sol, caelum pice nigrius O., nigrior aspectus Plin., uvae nigerrimae Cat., nigerrima sunt Lutatia (sc. cerasa) Plin.; (o živalih) črn: ovis V., barrus H., canis Sen. ph., equi Vulg.; pesn. = črn od strupa, zastrupljen: pocula Pr., nigros efferre maritos Iuv. — Od tod subst. nigrum -ī, n
a) črno, črnina: a nigro album … distinguet Sen. ph.; preg. o zlobnih in kovarnih ljudeh: candida de nigris et de candentibus atra qui facere adsuerat O., qui nigrum in candida vertunt Iuv.
b) črna maroga (proga, priža, črta, lisa): taurus erat, signatus tenui media inter cornua nigro O.; kot medic. t. t. nigrum oculi Cels. črni očesni deli, poseb. zunanji roženični rob

2. meton. zatemnjujoč, omračujoč, mračen: ventus Pl., turbo V., imber nigerrimus V., nigerrimus auster V. deževen (ker priganja deževne oblake).

3. metaf.
a) (o vsem, kar se nanaša na smrt) črn, temen, mračen, smrten, žalujoč: ignes H. grmada, formido V., metus Val. Fl., hora Tib., dies Pr., ianua Pr. vrata smrti, podzemlje, Iuppiter n. (= Pluto) Sen. tr., domus Stat. žalujoč(a).
b) črn = nesrečonosen, pogubonosen, poguben, nesrečen: huncine solem tam nigrum surrexe mihi H. da mi je moral ta dan vziti tako črn (pogubonosen)!, avis Pr.
c) (v duševnem oziru) črn (prim. „črna duša“) = zloben, hudoben: nec minus niger quam Terentianus ille Phormio Ci., hic niger est, hunc tu, Romane, caveto! H.
d) (o dovtipu) rezek, piker, zajedljiv, grizljiv, popadljiv: delectatur iambis … et sale nigro H.