Franja

Zadetki iskanja

  • gláva (-e) f

    1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
    glava mu je omahnila la testa gli crollò
    z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
    klobuk sneti z glave togliersi il cappello
    udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
    debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
    svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
    glava iz mavca testa di gesso
    glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
    zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
    umivati si glavo lavarsi la testa
    skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
    biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
    glavo pokonci su, coraggio
    pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
    odmajati z glavo scrollare il capo
    pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
    ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
    imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
    bati se za svojo glavo temere per la propria vita
    staviti glavo scommetterci la testa
    pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
    na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
    pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
    kaj plačati z glavo pagare con la vita
    za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

    2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
    rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
    ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
    pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
    izbiti si iz glave togliersi dalla testa
    pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
    ne iti v glavo non andare in testa
    stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
    zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
    delati po svoji glavi fare di testa propria
    posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
    delati z glavo lavorare di testa
    pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
    imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
    imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

    3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
    učena glava studioso, erudito
    visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
    kronana glava testa coronata

    4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
    glava gibanja il cervello del movimento
    glava družine capofamiglia

    5. (glavi podoben del česa):
    glava kolone testa della colonna
    glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
    glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
    glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
    voj. glava rakete ogiva del missile

    6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
    glava časopisa testata di un giornale
    glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

    7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
    brisalna glava testina di cancellazione
    čitalna glava testina di lettura
    pisalna glava testina di registrazione

    8. (v pisalnem stroju)
    pisalna glava testina di stampa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
    ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
    ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
    pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
    imeti prazno glavo non sapere niente
    imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
    imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
    nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
    nositi glavo pokonci andare a testa alta
    odnesti celo glavo salvare la pelle
    posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
    tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
    vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
    znati iz glave sapere a memoria
    zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
    imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
    vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
    nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
    svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
    saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
    postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
    (ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
    izpuhteti iz glave passare di mente
    priti ob glavo morire ammazzato
    stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
    imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
    prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
    siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
    zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
    imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
    imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
    v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
    ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
    biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
    imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
    alp. glava cepina testa della piccozza
    anat. mišična glava parte superiore del muscolo
    elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
    etn. lovec na glave cacciatore di teste
    film. filmska glava titoli di testa
    glava sekire testa della scure
    strojn. glava stružnice testa portamandrini
    strojn. frezalna glava testa universale
    strojn. vrtalna glava portapunta
    strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
    cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
    glava kovice testa del rivetto
    žel. tirnična glava il fungo della rotaia
    PREGOVORI:
    zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
    vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
    več glav več ve quattro occhi vedono meglio
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • glédati to look (at, on); to see; (opazovati) to watch, to observe, to eye, to view, to regard; figurativno to consider; (paziti na) to attend to, to look after, to see that something is done; to look to it that...; (prizadevati si) to endeavour, to try, to make efforts

    glej! look!, see!, look here!, arhaično lo; lo and behold!, (začudeno) well, well!, well I never!, just imagine!
    glej, glej! well, well!, arhaično lo and behold!
    glej no!, glej si no glej! well, well, well!; žargon well get a load of that!
    toda glej! but just imagine!, but lo and behold!
    glej, da prideš pravočasno! see that you come in time!
    dobro glej! look sharp!
    jaz samo gledam I am all eyes
    debelo glédati to open one's eyes wide, to be all eyes
    debelo glédati od značudenja to stare with surprise
    grdo, jezno, temno glédati to scowl, to frown
    glédati komu v obraz to look someone in the face
    glédati okoli to look around
    glédati skozi okno to look out of the window
    pozorno glédati to look intently
    škilavo glédati to squint
    glédati s strahom v prihodnost to look forward with dread to the future
    glédati za kom to look (ali to gaze) after someone
    postrani glédati to look askance (koga at someone)
    pogumno glédati nevarnosti v obraz to face danger bravely, to look danger in the face
    on ne gleda na stroške he takes no account of the expense, with him expense is no object
    zaljubljeno glédati koga to make (ali to cast) sheep's eyes at someone
    kam gleda to okno? where does this window face?
    zelo glédati na svojo obleko (figurativno) to be very particular about one's dress
    zelo gleda na svoje interese he keeps an eye on his interests
    zviška glédati na koga to look down on someone
    glédati se to look at one another (at each other)
    glédati se (v zrcalu) to look at oneself
    glédati se postrani to look askance at one another (at each other)
    grdó se gledata they are at daggers drawn
  • gledé

    A) prep.

    1. (za izražanje pojasnila) riguardo a, in merito a, quanto a, circa, su;
    predpisi glede dohodnine le norme sul reddito
    glede teh vprašanj so mnenja različna riguardo a tali questioni le opinioni divergono

    2. (za izražanje cilja) per, circa:
    ali si uredil glede prenočišča? per il pernottamento hai combinato qualcosa?

    3. (za izražanje stališča, s katerega se kaj presoja) quanto a, come:
    glede nadarjenosti presega vse sošolce come talento supera tutti i compagni di scuola

    B) gledé na adv.

    1. (izraža stališče, s katerega se kaj presoja) quanto a, riguardo a:
    preizkus materiala glede na odpornost prova del materiale quanto a resistenza
    glede na to, da je cesta slaba, ne vozi prehitro essendo la strada in cattivo stato, non correre troppo

    2. (izraža primerjavo, nasprotje) rispetto a, dato, malgrado:
    število naročnikov je glede na lansko leto močno padlo rispetto all'anno scorso il numero degli abbonati è sensibilmente calato
    glede na neizkušenost se je kar dobro uveljavil si è affermato malgrado l'inesperienza
  • globoko seči v mošnjo frazem
    (plačati veliko denarja) ▸ mélyen az erszényébe nyúl, mélyen a zsebébe nyúl
    Dobro se še spominjam kolega, ki je pri nakupu avtomobila segel globoko v mošnjo. ▸ Még jól emlékszem a kollégámra, aki autóvásárlásnál mélyen a zsebébe nyúlt.
  • gnezditi glagol
    1. (o živalih) ▸ fészkel
    ptica gnezdi ▸ madár fészkel
    Obrežja mrtvic so navadno poraščena s šopi šašev in trstičja. Tu gnezdijo in najdejo zatočišče številne ogrožene ptice. ▸ A holtágak partjait általában sás és nádas borítja. Számos veszélyeztetett madár fészkel itt és talál menedéket.
    štorklja gnezdi ▸ gólya fészkel
    Ne pravijo kar tako, da lastovke k hiši prinašajo srečo, saj lastovke in štorklje gnezdijo le na zdravih mestih, kjer se tudi ljudje dobro počutijo. ▸ Nem csak mendemonda, hogy a fecskék szerencsét hoznak a házhoz, mivel a fecskék és a gólyák csak olyan egészséges helyen fészkelnek, ahol az emberek jól érzik magukat.
    orel gnezdi ▸ sas fészkel
    ponirek gnezdi ▸ vöcsök fészkel
    lastovka gnezdi ▸ fecske fészkel
    galeb gnezdi ▸ sirály fészkel
    čigra gnezdi ▸ csér fészkel
    čaplja gnezdi ▸ kócsag fészkel
    vodomec gnezdi ▸ jégmadár fészkel
    gnezditi v krošnji ▸ lombokban fészkel
    gnezditi v duplih ▸ odúban fészkel
    gnezditi v luknjah ▸ üregben fészkel
    Taščice gnezdijo v luknjah, ki nastanejo v drevesih, ko jim odpadejo odmrle veje. ▸ A vörösbegy az elhalt ágak lehullása után a fákban keletkező üregekben fészkel.
    gnezditi v stenah ▸ falban fészkel
    gnezditi na otoku ▸ szigeten fészkel
    gnezditi na drevesu ▸ fán fészkel
    gnezditi v kolonijah ▸ kolóniákban fészkel
    gnezditi na območju česa ▸ valaminek a területén fészkel
    Albatrosi ponavadi gnezdijo na osamljenih otočkih v Tihem oceanu. ▸ Az albatroszok rendszerint a Csendes-óceán apró lakatlan szigetein fészkelnek.

    2. literarno (o lokaciji) ▸ fészket rak, befészkel, bevackol
    Edino razkošje, ki si ga občasno privošči, je počitek na zasilnem ležišču, če na njem ne gnezdi kateri od potnikov ali njegovih pomočnikov. ▸ Az egyetlen luxus, amit időnként megenged magának, hogy megpihenjen egy szükségágyon, ha valamelyik utasa vagy asszisztense már nem vackolta be magát oda.
    Ta starodavna vas gnezdi visoko na strmem grebenu nad Kolpo in se razgleduje daleč po hrvaških poljih onkraj nje. ▸ Ez az ősi falu egy meredek hegygerincen trónol a Kolpa folyó felett, és a mögötte elterülő horvátországi mezőkre néz.
    V vdolbinah jezika gnezdijo bakterije, ki proizvajajo žveplo. ▸ A ként termelő baktériumok a nyelv mélyedéseiben fészkelnek.
    Ležala sva vsak na svojem boku, kakor žlici, ki gnezdita v predalu. ▸ Az oldalunkon feküdtünk, mint a fiókba bevackolt két kanál.

    3. pogosto v literarnem kontekstu (o prisotnosti, izvoru) ▸ honol, beágyazódik, fészkel
    Tudi vsa kultura navsezadnje gnezdi v duševnosti možganov. ▸ Végül is minden kultúra beágyazódik az agy pszichéjébe.
    Po njegovem mnenju pojav rasizma gnezdi prav v neoliberalnem sistemu. ▸ Véleménye szerint a rasszizmus jelensége éppen a neoliberális rendszerben gyökerezik.
    Samo v grobu gnezdi tak mrak. ▸ Csak a sírban honol ilyen sötétség.

    4. v računalništvu (o podatkih) ▸ beágyaz
    gnezditi tabele ▸ táblázatot beágyaz
    Če znotraj celice gnezdite tabele, ima ugnezdena tabela barvo ozadja isto kot celica, v katero je tabela postavljena. ▸ Ha a táblázatot egy cellába ágyazza be, a beágyazott táblázatnak ugyanaz lesz a háttérszíne, mint annak a cellának, amelyben a táblázatot elhelyezte.
    Bolj izkušeni uporabniki lahko gnezdijo rezultate poizvedb v svoje vnaprej pripravljene spletne strani. ▸ A tapasztaltabb felhasználók a lekérdezési eredményeket saját, előre elkészített weboldalakba ágyazhatják be.
    Lastniki spletnih strani lahko videoposnetke 'gnezdijo' tudi na svoji spletni strani. ▸ A honlaptulajdonosok videókat is beágyazhatnak az oldalaikba.
  • godi|ti se (godi se)

    1. (dogajati se) vor sich gehen, geschehen, vorgehen
    krivica se (mu) godi es geschieht (ihm) Unrecht
    godila se mu je velika krivica ihm ist großes Unrecht widerfahren

    2. v življenju: gehen, ergehen
    dobro/slabo se goditi komu (jemandem) gut/ schlecht gehen/ergehen, [gutgehen] gut gehen (es geht ihm gut)
    tebi se pa godi! du hast es gut!
    godi se mu kot vrabcu v prosu er lebt wie Gott in Frankreich
  • godíti se to take place; to occur; to happen

    kaj se godi tu! what's going on here?
    kako se Vam godi? how are you?, how are things (with you)?
    dobro se mi godi (zdravstveno) I am well, I'm fine, (gmotno) I am doing well, žargon I'm sitting pretty
    dobro se mu godi žargon he is sitting pretty
  • godíti se (-í se) imperf. impers. ➞ zgoditi se

    1. accadere, succedere, capitare:
    čudeži se ne godijo i miracoli non succedono

    2. (s smiselnim osebkom v dativu, biti, živeti) stare, andare, vivere:
    dobro, slabo se mu godi gli va bene, male
    pren. tebi se pa godi te la passi, eh?
    pren. goditi se (komu)
    kot vrabcu v prosu vivere da papa, come un papa
    godi se mi krivica mi è stata fatta una (grave) ingiustizia
  • gosák gander

    kar je dobro za gos (ali za enega), je dobro za gosáka (ali za drugega) what's sauce for the goose is sauce for the gander
  • gospodáriti (s hišo) to keep house, (upravljati) to manage, to administer, (s posestvom) to conduct, to manage (a farm), to run (a farm); (biti gospodaren, varčevati z) to use sparingly, to be economical with, to practise economy, to husband, to economize

    dobro (slabo) gospodáriti to manage well (badly)
  • gospodáriti gouverner la maison, administrer, gérer, tenir le ménage, régir

    dobro, slabo gospodariti bien, mal administrer (ali gérer)
    varčno gospodariti gérer de façon économique
  • gospodáriti (-im) imperf.

    1. amministrare:
    dobro gospodariti amministrare bene, oculatamente
    gospodariti s čim gestire qcs.

    2. (imeti, izvajati oblast) essere padrone, dominare, signoreggiare:
    gospodariti nad življenjem in smrtjo essere padrone della vita e della morte
  • gospodáriti governar (ali llevar) la casa ; (upravljati) administrar

    varčno gospodariti economizar; hacer economías
    slabo, dobro gospodariti administrar mal, bien
  • gospodárjenje

    dobro gospodárjenje good husbandry
  • gostíti1 to entertain, to treat, to give someone a treat; (bogato) to regale (z with)

    gostíti koga z dobro večerjo to treat someone to a good dinner
    mnogo gostíti to entertain a great deal
    kraljevsko koga gostíti to give someone a royal (ali magnificent) treat
    jaz sem na vrsti, da gostim it's my turn, pogovorno this is on me, I'm in the chair
    gostíti se to feast (on), to revel (in), to regale oneself (with)
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • govoríti hablar; decir

    govoriti komu, s kom hablar a alg, con alg
    govoriti o čem hablar de (ali sobre) a/c
    govoriti o politiki hablar de política
    govoriti resnico decir la verdad
    dobro (slabo) govoriti o kom hablar bien (mal) de alg
    glasno (tiho) govoriti hablar alto (bajo)
    javno govoriti hablar en público
    govoriti za koga, v korist koga hablar en favor de alg
    govoriti sam s seboj hablar entre sí; hablar consigo mismo
    govoriti neumnosti decir tonterías
    govoriti tjavdan hablar al aire; hablar por hablar
    govoriti vetru (zaman) hablar en balde
    (znati) govoriti špansko (nemško, francosko) (perfektno) hablar (perfectamente) español (alemán, francés)
    govoriti (po) nemško hablar en alemán
    govoriti je srebro, molčati pa zlato en boca cerrada no entran moscas
    kdor velíko govori, malo (pravega) pove quien mucho habla, mucho yerra
  • hitra hrana stalna zveza
    (o načinu priprave jedi) ▸ gyorsétel
    Tudi kadim ne in ne jem hitre hrane. ▸ Nem dohányzom és nem fogyasztok gyorsételeket.
    Jejte redno in dobro najmanj trikrat na dan, izogibajte se hitri hrani in alkoholu. ▸ Egyen rendszeresen legalább háromszor naponta jól, kerülje a gyorsételeket és az alkoholt.
    Raziskave kažejo, da se tisti, ki jedo v restavraciji s hitro hrano dvakrat na teden, v dveh letih zredijo v povprečju za 4 kilograme. ▸ A kutatások szerint azok, akik hetente kétszer esznek gyorsételeket, két év alatt átlagosan 4 kilogrammot híznak.
  • hotéti to be willing; to want; (marati) to like; (želeti) to wish, to want, to desire; (nameravati) to intend, to purpose, to mean, to have in view

    rajši hotéti to prefer
    ne hotéti to be unwilling
    hočeš cigareto? will you have a cigarette?
    kaj hočete? what do you want?
    kaj hočeš od mene? what do you want of me?
    on ve, kaj hoče he knows what he wants, he knows his mind
    kakor hočete as you like, as you please, as you wish, suit yourself
    naj to hoče ali ne whether he likes it or not
    hočeš-nočeš whether you like it or not, willy-nilly, willing or unwilling
    noče sprejeti denarja he won't accept the money
    naj stane, kar hoče whatever the cost, whatever it may cost
    kaj hočete reči s tem? what do you mean by it?
    ona dela, kar hoče she has her own way
    sam ne ve, kaj hoče he does not know his own mind
    hočem, da greš domov I want you to go home
    s silo hoče, da grem domov he insists on my going home, he insists I go home
    imamo vse, kar hočemo we have all we want, we want for nothing
    hočemo mu dobro we wish him well
    kaj mi hoče (čemu mi bo) ta knjiga? I have no use for this book
    hoče mi se (piti) I feel like a drink, I feel thirsty, I'd like a drink
    dobro vem, kaj on hoče I fully appreciate (ali I realise full well) what he has in mind
    kakorkoli hočete as you like (ali choose ali please), at your discretion
    hoče biti (dela se, da je) znanstvenik he pretends to be a scientist
    hočeš, da te peljem z avtom (na postajo)? would you like me to drive you (to the station)?, shall I drive you (to the station)?
    hočete še malo mesa? will you have (ali take) a little more meat?
    kaj sem hotel reči? what was I going to say
    hotel sem samo reči, da... I only meant to say that...
    hotel je telelefonirati, pa je pozabil he meant to call, but he forgot
    (sam) si to hotel you asked for it (yourself)
    hotela me je udariti she felt like hitting me
    usoda je hotela, da... it was fated that...
    srce mi je hotelo počiti my heart was ready to burst (ali to break)
    on je tako hotel he wanted it that way
    hotel se je poročiti he wanted to get married, he was about to be married
    nesreča je hotela (as) ill luck (ali misfortune) would have it
    na vsak način je hotel imeti nov avto he insisted on having a new car
    jaz bi hotel (iti) I should like (I'd like) to (go)
    kaj bi hoteli še več? what more could you wish for?
    hotéti in želeti je dvoje willing and wishing are not the same
  • hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

    1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
    fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

    2. (v zvezi s 'kaj, nič')
    hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
    hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

    3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
    odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

    4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
    ali čemo iti? vogliamo andare?
    ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
    kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

    5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
    ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
    kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

    6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
    naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    usoda je hotela, da destino volle che
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
    pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
    o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
    pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
    pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
    ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
    pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
    največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
    več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
    to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
    hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
    pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
    hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare