-
Besuchstag, der, dan za obiske
-
bílja ž (lat. vigiliae) predvečerje, navečerje, navečje, dan uoči praznika: božična bilja
-
binage [binaž] masculin, agronomie okopavanje; religion dvakratno maševanje isti dan
-
binar v drugo orati, preorati, rigolati; dve maši na dan brati
-
biner [bine] verbe transitif, agronomie okopavati; religion dvakrat maševati isti dan
-
biquotidien, ne [-kɔtidjɛ̃, ɛn] adjectif (izhajajoč, opravljen) dvakrat na dan
-
birthday [bɔ́:ɵdei] samostalnik
rojstni dan
in one's birthday suit nag, gol, kakor ga je bog ustvaril
birthday cake torta za rojstni dan
-
bisēsto
A) m astr. prestopni dan
B) agg. redko prestopen
PREGOVORI: anno bisesto, anno funesto preg. prestopno leto, nesrečno leto
-
bisextus (bissextus) 3 dvakrat šesti = prestopen: dies bisextus (prior in posterior) Dig. ali kot subst. bisextus -ī, m (sc. dies) Isid. in bisextum -ī, m Amm., Dig., Ulp. (Dig.), Macr. prestopni dan, ker je bil dvojni dan 24. februarja = VI Cal. Mart.; od tod annus bisextus prestopno leto: Aug., Isid.
-
bȍgodān -a -o od boga dan, po božji volji: bogodan pjesnik, bratac; -ōst ž danost od boga: bogodan genija
-
bȍgomdān -a -o od boga dan
-
Boxing-Day [bɔ́ksiŋdei] samostalnik
26. december, dan obdarovanja
-
bracciante m dninar; kmetijski delavec, plačan na dan
-
broiler2 [brɔ́ilə] samostalnik
rešetka; kokoš primerna za pečenje na rešetki; vroč dan
-
brūma -ae, f (kontr. iz *brevima [sc. dies], subst. superl. adj. brevis) čas, ko sonce navidezno stoji v znamenju Kozoroga,
1. najkrajši dan (v letu), zimski kres, zimski sončni obrat, začetek zime: Lucr., Col. idr., bruma a brevissimis diebus Varr., bruma novi prima est veterisque novissima solis O., ante brumam Ter., Ci., Plin., post brumam Ci. ep., brumā Ci. ob zimskem kresu, sub bruma C., erat forte brumae tempus L.
2. pesn. sinekdoha
a) zimski čas, zimski mraz, zima: O., Tib., Pr., Val. Fl., Stat., bruma horrida cano gelu V., mox bruma recurrit iners H., per brumam H.
b) leto: ante brumas triginta Mart.
-
brúždati -īm dial. brizgati, vreti na dan: voda bruždi
-
bùbota ž žarg. šol. nekdaj šolski tepežni dan: subota đačka bubota
-
buondì, buōn dì
A) inter. dober dan
B) m invar. dober dan:
dare il buondì zaželeti dober dan
-
buongiorno, buōn giorno
A) inter. dober dan; dobro jutro
B) m invar. dober dan; dobro jutro:
dare il buongiorno zaželeti dober dan, dobro jutro
-
Calendae (calendae) in Kalendae (kalendae) -ārum, f (sc. dies), večinoma okr. CAL. ali KAL. (calāre, star. *calēre = καλεῖν izklic[ev]ati, Calendae torej „izklicni dnevi“; ob kalendah se je namreč izklicevalo, ali pridejo Nonae na 5. ali 7. dan tistega meseca)
1. prvi dan (vsakega) meseca, kalende: primi dies mensium nominati Kalendae ab eo, quod his diebus calantur eius mensis Nonae a pontificibus, quintanae an septimanae sint futurae Varr., Ausoniae Kalendae O., omnem redegit Idibus pecuniam, quaerit Calendis ponere H., Calendae intercalariae L. prvi dan v prestopnem mesecu. Večinoma v zvezi z imenom meseca: Cal. Feb. (= Calendis Februariis) Ci. prvega februarja, usque ad pridie Cal. Sept. (= Calendas Septembres) Ci. do zadnjega avgusta, Cal. Sextae O. prvi dan šestega meseca (= junija), Kal. Martiae Suet., Dig. ali Martiae Cal. H. (Martiae Kal. Mart.) ali Kal. Martis O. prvi marec, tudi femineae Kalendae Iuv. ali samo Calendae Pl. (Mil. glorios. 691); tega dne so rim. žene obhajale praznik „matronalia“ na čast Junoni, ki so ji žrtvovale in jo prosile za zakonsko srečo; Cal. Ianuariae (Februariae...) primae ali proximae Ca., Ulp. (Dig.) prihodnji prvi dan meseca; prvega dne v mesecu je bilo namreč treba odplačati dolgove in obresti dolgov, od tod tristes Calendae H., celeres Kalendae O. Preg.: ad Kalendas Graecas solvere Augustus ap. Suet. = „plačati o svetem nikoli“ = nikdar, kajti Grki v svojem mesecu niso imeli kalend.
2. met. mesec: nec totidem veteres, quot nunc, habuere Kalendas O., centesimis calendis Paul. (Dig.).