Franja

jȅst, jȅste pritrdilni prisl. da: jest, tako je; što jest, jest kar je res, je res; jeste ili nije je ali ni

k² prep. (h pred k, g)

1. (za izražanje cilja) a, verso; da:
iti k oknu andare alla finestra
iti k brivcu andare dal barbiere
obrniti se k vratom girarsi verso la porta
nagnjenje k jezi disposizione all'iracondia
iti k izpitu andare, presentarsi all'esame
pren. prisiliti k pokorščini costringere all'ubbidienza

2. (za izražanje dopolnjevanja) a, ad:
pripombe k osnutku appunti alla bozza
k točki 2 zakona ad punto 2 della legge

3. (za izražanje pripadnosti) a, tra:
prištevajo ga k modernistom è annoverato tra i modernisti

4. (za izražanje namena) per:
napravlja se k dežju sta per piovere
zbrati se k posvetovanju riunirsi per consultazioni

5. (za izražanje vzroka) per:
čestitati k diplomi congratularsi per la laurea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne bo ga več k nam da noi non verrà più
pren. ne dati k sebi (biti nedostopen) stare sulle sue
pren. iti k vojakom andare soldato, alle armi

kàda, kȁd
I. prisl.
1. kdaj: kad si došao, kada se završava školska godina; nisam vjerovala da ću te još kada vidjeti
2. kdaj pa kdaj: on jedva kad zaviri u sobu
3. sedaj ... sedaj ...: Marija joj kradom odnosi kad mlijeka kad meda u saću
4. kadar: ne govori kada ne znaš
II. vez.
1. ko: to je bilo onda kada smo se borili na Prenju
2. če: kad je čovjek pametan, lako je s njim
3. da: kad bih umro!
4. ker: slušaj kad ti otac kaže
III. imati kad utegniti: ja nemam kad da vas posjetim
IV. kada bilo, kad bilo, kada mu drago, kad mu drago kadar koli: možeš doći kada bilo, kada mu drago
V. kad god kadar koli: kad god došao, dobro došao; kadgod kdaj: dodi mi kadgod u posjete pridi kdaj na obisk

kadílski (-a -o) adj. da fumo, da fumatore, da, dei fumatori:
kadilski kašelj tosse da fumo
kadilski pribor accessori per fumare

kȁko, kàko
I. prisl.
1. kako: kako se zoveš?
2. kakor: kako kome napiješ, onako će ti i otpiti
II. vez.
1. kakor: govorite pošteno, kako srce srcu zbori
2. da: ona izade da svima javi kako je umrla baka
3. kakor hitro: kako me ugledao, on mi pride
4. ker: kako su svi poznavali problem, mogao sam odmah preći na stvar
III. kako bilo kakor koli: gledaj da mu se kako odužiš; kako god kakor koli: treba to kako urediti; kako kad kadar koli: dodi ti kako; kako mu drago kakor koli: možeš napisati kako; kakogod
1. kako: nema nade da bi to moglo postati kako drukčije
2. morda: kad si Crnogorac, da ne poznaješ kako Maksima Crnojevića
3. kakor tudi: Boka je zemlja zdrava kako Hercegovina

ker [ê] weil, da, nachdem
ker ni mangels
toliko bolj, ker … um so mehr, als …

ko² vzročni veznik (ker) da (ko si tako neroden da du so ungeschickt hantierst); (saj) ja (ko je pa res! es ist ja wahr!)

kód adv.

1. (izraža vprašanje po prostoru, po katerem se dogaja premikanje) dove, per dove; da, di dove:
kod se gre na grad? (per) dove si va al castello?
do kod hočeš priti? (fin) dove vuoi arrivare?
od kod si doma? di dove sei?
pren. ne vedeti ne kod ne kam cacciarsi, trovarsi in un vicolo cieco

2. (izraža, da se dejanje dogaja na poljubnem kraju) da qualche parte:
gotovo se skriva tam kod si nasconde certamente lì da qualche parte

komandántski (-a -o) adj. da, di, del comandante; dei comandanti

komischerweise čudno je, da ...

kondotjêrski (-a -o) adj. da, di, del condottiero; di, del capitano di ventura:
kondotjerska četa compagnia di ventura

kot konj.

I. (v stavku)

1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro

4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato

5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

II.

1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame

kotlárski (-a -o) adj. da, del calderaio:
obrt. kotlarsko nakovalce lingua di vacca

krčílen² (-lna -o) adj. da, per il disboscamento:
krčilno orodje arnesi per il disboscamento
agr. krčilni stroj decespugliatore

kurioserweise čudno je, da ..., nenavadno je, da ...

kvántarski (-a -o) adj. sboccato, spinto, sconcio (parola, barzelletta); da, degli sboccati

lächerlicherweise smešno je, da ...

leichtsinnigerweise iz lahkomiselnosti, zaradi lahkomislenosti; biti tako lahkomiseln, da ...

lentō¹ -āre -āvī -ātum (lentus)

1. upogniti (upogibati), (u)sločiti, (u)kriviti, (s)kriviti (le o upogljivih, vlečnih rečeh): Trinacriā lentandus remus in unda V. (ker se veslo pri veslanju šibi), arcūs lentare Stat. nape(nja)ti, feros lentandus in hostes arcus Stat., alii Gortynia (po drugih Cortynia) lentant cornua Stat.

2. metaf.
a) počasi opravljati, zatezati kaj, zavleči (zavlačevati), odlašati, kasníti, zaosta(ja)ti, imeti zamudo s čim: bella Sil., iter Ambr.
b) storiti, da kaj popusti (preneha), (u)blažiti, zmanjš(ev)ati kaj: lentatus vapor Sid. (Carm. 22, 191).

lepidus 3, adv. -ē (lepōs) beseda predvsem pogovornega jezika =

1. čeden, ličen, brhek, brdek, dičen, lep, zal, (pre)ljubek, mil, všečen: forma, nugator, facinus, cantio, dies, locus Pl., fui ego bellus, lepidus Pl., puella, pater Ter., non invenies alterum lepidiorem ad omnes res Pl., placet, pater lepidissime Ter., o capitulum lepidissimum Ter. o preljubki mož, mihi omnia lepide prospereque eveniunt Pl., ubi lepide voles esse tibi, mihi dicito Pl. če si hočeš privoščiti, nimis lepide fabulare; eo potuerit lepidius pol fieri Pl. tem lepše se da to narediti, quam lepide lexeis (po drugih lexis) compostae! ut tesserulae omnes arte pavimento Luc. ap. Cic.; adv. v odgovorih ali kot vzklik = da, kajpada, dobro, lepo, krasno, izvrstno, rad: lepide: licet Pl., euge, euge, lepide Pl., facete, laute, lepide Ter., lepidissime Pl. prekrasno; lepidus v slabem pomenu = nališpan, oblizan, pomehkužen, mehkopolten: hi pueri tam lepidi ac delicati Ci.

2. metaf. uglajen, pristojen, šegav, dovtipen, duhovit: Pl., Ter., quae lepida ac concinna sunt, cito satietate afficiunt aurium sensum Corn., l. versus Cat., l. dictum H., in quo lepide soceri mei persona lusit is … Lucilius Ci. — Kot nom. propr. Lepidus -ī, m Lépid, priimek veje Emilijevega rodu. Poseb. znani so

1. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, l. 201 poslanec k egiptovskemu kralju Ptolemaju V. Epifanu in potem k makedonskemu kralju Filipu III.; kot pretor je l. 191 upravljal Sicilijo in se l. 190 odlikoval v vojni zoper sirskega kralja Antioha. Kot konz. se je l. 187 v Liguriji pogumno vojskoval z Liguri, zgradil Emilijsko cesto (via Aemilia) in pripeljal naseljence v Matino in Parmo. L. 175 je bil drugič konz., potem šestkrat princeps senatus. Umrl je l. 152, slavljen kot velik domoljub: L.

2. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, ošaben in gospodovalen mož, po Pompejevi zaslugi konz. l. 78., hud nasprotnik Sule, čigar odloke je hotel po njegovi smrti ovreči, kar je povzročilo državljanske nemire (tumultūs). Da bi se ga senat znebil, ga je poslal za poveljnika v Transalpinsko Galijo, vendar je ostal v Etruriji in od tod odrinil z vojsko proti Rimu, da bi izsilil konzulat. Toda Pompej, s katerim se je bil že prej sprl, in Kvint Kátul sta ga premagala tik pred mestom. Ko sta se mu ponesrečila še dva poizkusa (v Etruriji in na Sardiniji), je l. 77 na Sardiniji umrl za neko boleznijo: Ci., Val. Max., Fl.

3. M. Aemilus Lepidus Mark Emilij Lepid, sin prejšnjega, Cezarjev privrženec in stanovski kolega ob njegovem tretjem konzulatu, po njegovi smrti triumvir z Oktavijanom in Antonijem, kasneje namestnik v Afriki; umrl l. 13 v Circejih: Ci., Suet., Fl.

4. M. Aemilius Lepidus Porcīna Mark Emilij Lepid Porcina, konz. l. 137, izvrsten govornik, se je uspešno upiral dejanjem tribuna Gaja Kasija, a se je nesrečno bojeval z Vakceji v Hispaniji: Ci., Vell., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Lepidānus 3 Lépidov, lépidski (nanašajoč se na Lepida 2.): bellum S. fr. (Histor.); enako tudi Lepidiānus 3: tumultus Macr.