-
Augustīnus -ī, m Avguštin, rim. priimek, npr. D. Aurelius Augustinus Decij Avrelij Avguštin, lat. cerkveni pisatelj, roj. 13. XI. l. 354 po Kr. v numidijskem mestu Tagasti, umrl l. 430.
-
beneficio m (pl. -ci)
1. beneficij, dobrota, korist; ugodnost:
colmare qcn. di benefici koga zasuti z dobrotami
trarre beneficio dalla cura imeti koristi od zdravljenja
beneficio di legge zakonska ugodnost
con beneficio d'inventario pren. z (določenimi) pridržki
2.
beneficio ecclesiastico relig. cerkveni beneficij
-
capitōlium (Capitōlium) -iī, n (s sab. l = d iz *Capitōdium: caput) prvotno zgolj apel. = „glavno torišče“, „glavno svetišče“ Jupitra, Junone in Minerve. Taka svetišča so bila prvotno v raznih staroit. mestih in so jih pozneje gradili po rim. šegi tudi v naselbinah: capitolium vetus (v Rimu) Varr., Capitolium Capuae ali Capuae Capitolium Suet. in v pl. capitolia celsa Sil., Capitolium (v Narbonu) Sid.; v cerkveni lat. = vsako pogansko svetišče: Prud. — Kot nom. propr. Capitōlium -iī, n Kapitolij
1. v ožjem pomenu najvišji vrh Tarpejskega griča v Rimu zahodno od foruma, z razkošno opremljenim svetiščem treh glav. rim. božanstev: Jupitra, Junone in Minerve; na nasprotnem vrhu je stala tudi rim. trdnjava (arx Tarpeia) in Tarpejska pečina (rupes Tarpeia), s katere so metali hudodelce: Pl., Ci., T., Serv.; zaradi treh združenih svetišč, pa tudi iz metričnih razlogov, je pri daktilskih pesnikih pogosteje v rabi pl. v pomenu sg.: hinc ad Tarpeiam sedem et Capitolia ducit V., Capitolia celsa tenebat V., aurea possedit socio Capitolia templo mater O., subit primo Capitolia nubila fumo O. Kapitolij so imeli Rimljani za nerazrušljiv in so v njem videli simbol večnosti: dum domus Aeneae Capitoli inmobile saxum accolet V., dum Capitolium scandet cum tacita virgine pontifex H.
2. v širšem pomenu ves grič s trdnjavo vred = collis Capitōlīnus (Campidoglio): Varr., Ci. (De re publ. II, 20, 36), L. (I, 38, 7). Od tod adj. Capitōlīnus 3 kapitolijski, Kapitolijski: area Varr. ap. Gell., Suet., clivus Ci., arx L., T., collis L., Mart., mons L., Iuppiter L., Q., Suet. ali samo Capitolinus Ci., ludi L. ali certamen Suet. igre na čast kapitolijskemu Jupitru, quercus Iuv. hrastov venec za zmagovalce v teh igrah; subst. Capitōlīnus -ī, m (sc. collis) Kapitolijski grič: Corn. Capitōlīnī -ōrum, m prireditelji kapitolijskih iger: Ci. ep. — Kot priimek Capitōlīnus -ī, m Kapitolijski, npr. M. Manlius Cap. Mark Manlij Kapitolijski, ki je rešil Kapitolij pred zasedbo Galcev: Aur.
Opomba: Nekateri rim. pisci (Serv., Arn.) napačno izpeljujejo besedo Capitolium iz caput Toli, torej od glave ali lobanje nekega Tola, ki so jo baje izkopali pri gradnji kapitolijskega svetišča (prim. Varr. De lingua Lat. V, 41, L. I, 55, 5).
-
carillon [karijɔ̃] masculin zvonovje, več zvonov z različnimi toni; ubrano zvonenje, pritrkavanje; figuré velik hrup; ura, ki oznanja ure z melodijo, melodija take ure
le carillon de l'église cerkveni zvonovi
carillons de Pâques velikonočno pritrkavanje
remonter le carillon naviti uro (ki oznanja ure z melodijo)
-
ceremonial ceremonialen, obreden, formalen
ceremonial m ceremonial, obredje, cerkveni obredi; vljudnostne forme, ceremonija
-
cerkven [é] (-a, -o) kirchlich (dostojanstvenik kirchlicher Würdenträger, pogreb kirchliches Begräbnis, praznik kirchlicher Feiertag, poroka kirchliche Trauung)
imeti cerkven pogreb kirchlich begraben werden
Kirchen- (davek die Kirchensteuer/Kirchenabgabe, visok dostojanstvenik der Kirchenfürst, jezik die Kirchensprache, knez zgodovina der Kirchenfürst; koledar der Kirchenkalender, list das Kirchenblatt, nauk die Kirchenlehre, oče der Kirchenvater, pevec der Kirchensänger, pisec der Kirchenschriftsteller, poglavar das Kirchenoberhaupt, portal das Kirchenportal, praznik Kirchenfeiertag, praznovanje das Kirchenfest, razkol die Kirchenspaltung, red die Kirchenordnung, svet der Kirchenrat, svétnik der Kirchenrat, glasba tonovski način die Kirchentonart, učitelj der Kirchenlehrer, veljak der Kirchenführer, zaklad der Kirchenschatz, zakon das Kirchengesetz, pevski zbor der Kirchenchor, zbor der Kirchentag/ die Kirchenversammlung, zvon die Kirchenglocke, disciplina die Kirchenzucht, država der Kirchenstaat, funkcija das Kirchenamt, glasba die Kirchenmusik, kantata die Kirchenkantate, kazen die Kirchenstrafe, klop die Kirchenbank, knjiga das Kirchenbuch, kronika die Kirchenchronik, gradbeništvo, arhitektura ladja das Kirchenschiff, latinščina das Kirchenlatein, občina die Kirchengemeinde, oblast die Kirchengewalt, oddaja na radiu der Kirchenfunk, oprema das Kirchengerät, pesem das Kirchenlied, pokora die Kirchenbuße, politika die Kirchenpolitik, provinca die Kirchenprovinz, streha das Kirchendach, ura die Kirchenuhr/Kirchturmuhr, zapoved das Kirchengebot, zgodovina die Kirchengeschichte, zgradba der Kirchenbau, leto das Kirchenjahr, občestvo die Kirchengemeinschaft, okno das Kirchenfenster, petje der Kirchengesang, posestvo das Kirchengut, pravo das Kirchenrecht, prekletstvo der Kirchenbann, verovanje der Kirchenglaube, klopi das Kirchengestühl, orgle die Kirchenorgel, vrata die Kirchentür)
cerkveno učiteljstvo kirchliches Lehramt
biti zavezanec cerkvenega prispevka kirchensteuerpflichtig sein
koledar cerkvenih praznikov der Festkalender
cerkveni predmeti kirchliche Geräte
obiskovanje cerkvenih obredov der Kirchgang/Kirchenbesuch
obiskovalec cerkvenih obredov der Kirchgänger/Kirchenbesucher
obiskovati cerkvene obrede ein Kirchgänger/Kirchenbesucher sein
svobodna cerkvena skupnost die Freikirche
figurativno reven kot cerkvena miš arm wie eine Kirchenmaus
-
cerkven pridevnik1. (o zgradbi) ▸
templomi, templomcerkveni zvonik ▸ templomi harangláb
cerkveni kor ▸ templomi kórus
cerkveni oltar ▸ templomi oltár
cerkveni zid ▸ templomfal
cerkvena vrata ▸ templomkapu
cerkvena freska ▸ templomi freskó
cerkvena notranjščina ▸ templombelső
cerkveni zvon ▸ templomharang
cerkvena ladja ▸ templomhajó
cerkvena klop ▸ templompad
Povezane iztočnice: cerkvene orgle, cerkveni stolp2. (o instituciji) ▸
egyházicerkveno občestvo ▸ egyházi közösség
cerkvena institucija ▸ egyházi intézmény
cerkvena organizacija ▸ egyházi szervezet
cerkveni koncil ▸ egyházi zsinat
cerkvena zgodovina ▸ egyháztörténet
cerkveni dostojanstvenik ▸ egyházi méltóság
cerkveni poglavar ▸ egyházfő
cerkvena lastnina ▸ egyházi tulajdon
cerkveno vodstvo ▸ egyházi vezetés
cerkveni krogi ▸ egyházi körök
cerkvena hierarhija ▸ egyházi hierarchia
cerkveno premoženje ▸ egyházi tulajdon
Povezane iztočnice: cerkvena gimnazija, cerkveni davek, cerkveni ključar, cerkveni očetje, cerkveni pevci, cerkveni pravnik, cerkveni učitelj, cerkveni zbor, cerkveno pravo3. (o obredih in praksah) ▸
egyházicerkveno bogoslužje ▸ egyházi istentisztelet
cerkveni obred ▸ egyházi szertartás
cerkveni blagoslov ▸ egyházi áldás
cerkvena poroka ▸ egyházi esküvő
cerkveni zakrament ▸ egyházi szentség
cerkveni pogreb ▸ egyházi temetés
cerkveni praznik ▸ egyházi ünnep
Povezane iztočnice: cerkveno leto4. (o verovanju) ▸
egyházicerkveni nauk ▸ egyházi tanítás
cerkvena zapoved ▸ egyházi parancsolat
5. v umetnosti (neposveten) ▸
egyházicerkvena glasba ▸ egyházi zene
cerkvena arhitektura ▸ egyházi építészet
Povezane iztočnice: cerkvena heraldika -
cerkvén church; ecclesiastic(al)
cerkvéni davek zgodovina church-rate
cerkvéna gosposka ecclesiastical lords
cerkvéna občina parish
cerkvéno izobčenje excommunication, ban, interdict, anathema
cerkvéna oblast church authority
cerkvéna posest (last) church property, church land
cerkvéni patron patron
cerkvéni starešina churchwarden
cerkvéni zbor council
-
cerkvén (-a -o) adj. di, della chiesa; ecclesiastico; canonico; sacro:
cerkveni stolp campanile
cerkveni dostojanstveniki prelati
cerkvene hierarhije gerarchie ecclesiastiche
cerkveno pravo diritto canonico
cerkveni pogreb funerale ecclesiastico
cerkvena pesem, umetnost canto sacro, arte sacra
lingv. cerkvena slovanščina slavo ecclesiastico
rel. cerkveni očetje Padri della Chiesa
rel. cerkveni zbor concilio
cerkvena pušica borsello
cerkveni beneficij beneficio ecclesiastico
cerkveni dostojanstvenik mitrato
cerkveni pevec cantore
cerkveni snažilec scaccino
cerkveni stavbni urad fabbrica, fabbriceria
pren. biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna
-
cerkvén eclesiástico, de la iglesia
cerkven praznik fiesta f religiosa
cerkveni knez prelado m; príncipe m de la Iglesia
cerkvena občina parroquia f
cerkvena oblast autoridad f eclesiástica
cerkvena poroka matrimonio m canónico
cerkveno pravo derecho m canónico
Cerkvena država Estado m Vaticano, Santa Sede f
cerkveno se poročiti casarse canónicamente, fam casarse por la Iglesia
-
chanteur, euse [šɑ̃tœr, öz] masculin, féminin pevec, pevka; kabaretni(a) pevec, -vka
maître masculin chanteur mojstrski pevec; familier izsiljevalec
oiseau masculin chanteur ptica pevka
chanteur de charme kičast, osladen pevec
chanteur amateur, professionnel, d'église, populaire, des rues, de concert, d'opéra amaterski, poklicni, cerkveni, ljudski, poulični, koncertni, operni pevec
-
chiēsa f
1. relig. cerkev:
chiesa cattolica romana, ortodossa, luterana rimskokatoliška, pravoslavna, luteranska cerkev
2. relig. katoliška cerkev:
Padri della chiesa cerkveni očetje
3. cerkev (stavba):
frequentare la chiesa hoditi v cerkev
essere di chiesa biti pobožen
essere fortunato come i cani in chiesa pren. biti sprejet kot pes v cerkvi, imeti smolo
4. župnija, fara
5. pren. iron. družba, druščina, srenja
-
Claudiānus -ī, m Klavdijan, rim. nom. propr. Poseb.
1. Claudius Claud. Klavdij Klavdijan iz egipt. Aleksandrije, lat. pesnik ob koncu 4. in začetku 5. st. po Kr.: Aug., Sid.
2. Claud. Ecdidius Mamertus Klavdijan Ekdidij Mamert, lat. cerkveni pisatelj in pesnik sredi 5. st. po Kr.: Sid.
-
commūnūcō -āre -āvī -ātum (commūnis)
I. trans.
1. narediti kaj skupno, kaj združiti (združevati), zložiti (zlagati), skladati: Suet., desinant suam causam cum Chrysogono communicare Ci., consilia cum finitimis c. C. vleči (potegniti) s sosedi, pecunias ex suis bonis cum dotibus communicant C. denar iz svojega imetja združujejo z doto (v skupno premoženje), iudicia cum equestri ordine communicata erant Ci. so bila skupna, qui cum altero rem communicavit Ci. je stopil v skupnost, socii putandi sunt, quos inter res communicata est Ci., c. concordiam cum aliquo Val. Max. spraviti se s kom, liberos cum aliquo Cu. skupaj imeti; occ. da(ja)ti, podeliti (podeljevati): neque honos ullus communicatur C., victus communicatur C.
2. deliti kaj s kom, deležnega narediti koga česa, priznati komu kaj, (so)deležen biti česa, (so)udeležiti (-udeleževati) se česa: Ter., Cu., Q., communices hanc mecum meam provinciam Pl., c. praemium cum aliquo C., gloriam cum legionibus C., consilium cum aliquo C., S. ali consilia c. C. ali consilium inter se c. L. (skupno) posvetovati se o … , c. rationes belli gerendi C., cum de societate multa inter se communicarent Ci., c. res adversas Ci. prenašati pomagati, laborem Plin., labores et discrimina T.; v pass. poleg cum aliquo tudi z dat. commodi: id aut ereptum illis est aut certe nobis cum illis communicatum Ci. ali pa morajo z nami deliti, quae (crimina) cum his civitatibus C. Verri communicata sunt Ci. v katera so bile te države zapletene v prid G. Veru, sibi communicatum cum illo imperium L. da je z onim delil vrhovno poveljstvo; redk. (v act.) z abl. rei: communicabo te semper mensā meā Pl.
3. pren.
a) z acc. personae koga poniž(ev)ati: aliquem Tert., Aug.
b) c. se alicui občevati s kom, družiti se s kom, pajdašiti se s kom: se honestiori c. Vulg.
4. brez obj. posvetovati se, sporazume(va)ti se, dogovoriti (dogovarjati) se, razgovarjati se s kom o čem: Habitus statim cum Baebio communicat Ci., Claudium tecum communicasse dicis Ci., quibuscum communicare de maximis rebus consuerat C., cum collega se communicaturum respondit L.; s finalnim stavkom: ille cum Cotta saucio communicat, … pugnā ut excedant C. —
II. intr.
a) občevati s kom, družiti se s kom, pajdašiti se s kom; s cum: tecum Sen. rh., cum peregrinis Iust.; v cerkveni latinščini z dat. personae: malis Aug., homini indocto Vulg.
b) z dat. rei: (u)deležiti se česa: peccatis alienis Eccl., altari Aug. sveto obhajilo prejemati. — Soobl. dep. commūnicor -āri -ātus sum deliti kaj s kom, kaj skupnega s kom imeti, udeležen biti: cum quibus spem integram communicati non sint L.
-
cōmputo m
1. račun, izračun, obračun:
fare il computo delle spese napraviti obračun stroškov
2.
computo ecclesiastico cerkveni koledar
-
Cypriānus -ī, m, s polnim imenom Thascius Caecilius Cyprianus Tascij Cecilij Ciprijan, sloviti latinski cerkveni oče, roj. okrog l. 200 po Kr. v Kartagini, kjer so ga l. 258 obglavili: Lact., Hier.
-
dav|ek moški spol (-ka …) die Steuer; (dajatev) die Abgabe; -steuer (cerkveni Kirchensteuer/Kirchenabgabe, na darila Schenkungssteuer, na dediščino Erbschaftssteuer, na dobiček Gewinnsteuer, na dodano vrednost Mehrwertsteuer, na dohodek Einkommenssteuer, na dohodke pravnih oseb Körperschaftssteuer, na donos kapitala Kapitalertragssteuer, na donos Ertragssteuer, na luksuzno blago Luxussteuer, na motorna vozila Kraftfahrzeugsteuer, na nepremičnine Immobiliensteuer, na obdelano površino Flächensteuer, na osebne dohodke Lohnsteuer, na pijače Getränkesteuer, na posest Besitzsteuer, na premoženje Vermögenssteuer, na promet z nepremičninami Grunderwerbssteuer, na promet kapitala Kapitalverkehrssteuer, na samske osebe Ledigensteuer, na tobak Tabaksteuer, na zapuščino [Nachlaßsteuer] Nachlasssteuer, v naravi Naturalsteuer, deželni Landessteuer, najemninski Mietsteuer, namenski Zwecksteuer, občinski Gemeindesteuer, obrtni Gewerbesteuer, osebni Personalsteuer/Personensteuer, posebni Sondersteuer, progresivni Progressivsteuer, prometni Umsatzsteuer/Verkehrssteuer, realni Realsteuer, tempeljski die Tempelsteuer; uvozni Einfuhrsteuer, veselični Lustbarkeitssteuer/Vergnügungssteuer, vojaški Wehrsteuer, zemljiški Grundsteuer)
figurativno krvni davek der Blutzoll
plačati davek za kaj etwas versteuern
odmeriti davek die Steuer veranlagen
odmera davka die Veranlagung/Steuerveranlagung/Steuerbemessung
osnova za odmero davka die Steuerbemessungsgrundlage
biti zavezan plačati davek steuerpflichtig sein
davka prosta vsota die Freigrenze
doplačilo davka die Nachsteuer
oprostitev od davka die Steuerfreiheit
obdobje za odmero davka der Veranlagungszeitraum
odbitek pri davku der Steuerabzug
oprostitev plačila davka die Steuerbefreiung
prevalitev davka die Steuerüberwälzung
prihodek od davka die Steuereinnahme
plačani davki Steuergelder množina, das Steueraufkommen
zakon o davku/davih das Steuergesetz
odmera davka die Steuerfestsetzung/Steuerbemessung
pobiranje davka die Steuererhebung
pravica pobiranja davka die Steuerhoheit
predplačilo davka die Steuervorauszahlung
vračilo preveč plačanega davka die Steuerrückerstattung
zaostanek pri plačevanju davka der Steuerrückstand
-
davek samostalnik1. (denarna dajatev) ▸
adóplačevanje davka ▸ adófizetés
plačevati davke ▸ adót befizet
zvišanje davka ▸ adóemelés
pobirati davke ▸ adót szed
lokalni davki ▸ helyi adók
znižati davke ▸ adót csökkent
zavezanec za davek ▸ adóalany
cena brez davka ▸ nettó ár
davek po odbitku ▸ forrásadó
biti oproščen davka ▸ adómentes
dobrine , oproščene davkov ▸ adómentes javak
utaja davkov ▸ adócsalás
Povezane iztočnice: cerkveni davek, davek na dediščine in darila, davek na dodano vrednost, davek na dohodek, davek na kapital, davek na luksuz, davek na nepremičnine, davek na obresti, davek na osebni dohodek, davek na potrošnjo, davek na premoženje, davek od dohodkov pravnih oseb, davek od premoženja, direktni davek, indirektni davek, neposredni davek, obrtni davek, progresivni davek, prometni davek, regresivni davek, uvozni davek2. (negativne posledice) ▸
adó, sarcplačati davek ▸ adót fizet
terjati davek ▸ megköveteli a sarcot
Prenatrpan urnik je terjal svoj davek pri igralcih, ki so delovali izčrpano. ▸ A túl feszes órarend megkövetelte a maga sarcát, a játékosok kimerültnek tűntek.
-
déški pueril
deška doba puericia f, edad f pueril
deški pevski zbor coro m de niños
deški cerkveni zbor escolanía f
-
dioecēsis -is, acc. -in, f (gr. διοίκησις)
1. upravni okraj (območje, ki je spadalo k provinci in je imelo za poglavarja istega namestnika): Ci. ep.
2. v cesarstvu zveza provinc pod enim poglavarjem: Amm., Cod. Th.
3. v cerkveni lat.
a) škofija: Sid.
b) župnija: Sid.