Franja

večnost [é] ženski spol (-i …) die Ewigkeit
figurativno celo večnost eine Ewigkeit
od tedaj je že cela večnost es ist schon eine Ewigkeit her

večnost eternidad f ; perpetuidad f

trajati, vleči se celo večnost eternizarse
celo večnost sem čakal esperé una eternidad
to traja že celo večnost eso dura (ali tarda) un siglo

véčnost eternity; perpetuity

že cela véčnost je, da... it is ages since...
celo véčnost te nisem videl I haven't seen you for ages (ali for a month of Sundays)

véčnost éternité ženski spol

trajati, vleči se celo večnost durer une éternité, s'éterniser, se perpétuer
že celo večnost vas nisem videl il y a une éternité (ali un siècle) que je ne vous ai vu

véčnost (-i) f eternità; perennità:
od tod do večnosti da qui all'eternità
čakati celo večnost aspettare a lungo
že celo večnost se nisva videla non ci si vedeva da un secolo

zafrkávati (-am)

A) imperf. pog.

1. prendere in giro qcn., burlarsi di qcn.

2. dare fastidio a qcn., importunare qcn.

B) zafrkávati se (-am se) imperf. refl.

1. scherzare, prendere in giro qcn.

2. darsi da fare; darsi pena, penare, faticare:
celo uro sem se zafrkaval s popravilom naprave ho penato un'ora per aggiustare l'apparecchiatura

zalezovalka samostalnik
(o ženski) ▸ zaklató
Modno oblikovalko je kar pet let nadlegovala zalezovalka in ji celo grozila s smrtjo. ▸ kontrastivno zanimivo A divattervezőt öt éven keresztül zaklatta és halállal is fenyegette a nő.

zapi|ti (-jem) rojstni dan, uspeh ipd.: begießen; denar, premoženje: vertrinken, versaufen
zapiti celo premoženje sich arm trinken, ein Vermögen durch die Kehle jagen

zapitost samostalnik
(o alkoholizmu) ▸ iszákosság
Napisala je celo, da lahko alkoholika prej smrt pobere, kot pa da najde rešitev iz svoje zapitosti. ▸ Még azt is írta, hogy egy alkoholistát előbb elvisz a halál, mint hogy kiutat találjon az iszákosságból.

zatísniti fermer (en pressant)

zatisniti oči umrlemu fermer les yeux à un mort
zatisniti oči pred fermer les yeux sur (ali devant) quelque chose
zatisniti eno oko pri čem (spregledati komu kaj, ne hoteti videti) être (ali se montrer) indulgent (ali accommodant), se refuser à voir quelque chose, faire (par tolérance, connivence) comme si on n'avait pas vu
celo noč ne zatisniti oči ne pas fermer l'œil de (toute) la nuit

zatísniti cerrar (apretando)

zatisniti umrlemu oči cerrar piadosamente los ojos a una persona muerta
zatisniti oči pred cerrar los ojos ante
zatisniti eno oko pri čem (ne hoteti videti) no querer darse por enterado de a/c
celo noč ne zatisniti oči pasar la noche sin pegar ojo; no poder dormir en toda la noche

zavléči (-vléčem)

A) perf. ➞ vleči

1. tirare; trascinare:
zavleči deblo do ceste trascinare il tronco fino alla strada

2. ekst. portare:
zavleči koga v pogubo portare qcn. alla rovina

3. protrarre, prolungare:
zavleči študij za eno leto prolungare gli studi di un anno

4. strascicare (un suono)

5. nareč. agr. coprire le sementi erpicando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zavleči ustnice v nasmeh distendere le labbra in un sorriso

B) zavléči se (-vléčem se) perf. refl.

1. trascinarsi:
medved se čez zimo zavleče v brlog durante l'inverno l'orso si ritira nella sua tana

2. protrarsi, prolungarsi:
dela so se zavlekla za celo leto i lavori si protrassero per un anno intero

3. coprirsi:
nebo se je zavleklo z oblaki il cielo si coprì di nuvole

zavzémati (-am) | zavzéti (-vzámem)

A) imperf., perf.

1. conquistare, espugnare, impadronirsi (di):
zavzeti nova ozemlja conquistare nuovi territori

2. occupare, prendere:
zavzeti strateško pomembne točke occupare i punti strategicamente importanti

3. occupare; assumere:
nasprotovanje oblastniku je zavzemalo različne oblike l'opposizione all'autocrate assumeva forme diverse

4. (z razsežnostjo porabiti, porabljati del razpoložljivega prostora) occupare, ricoprire; essere rappresentato:
slika zavzema celo steno il quadro occupa tutta la parete
dober del prometa zavzemajo izdelki domače obrti buona parte del fatturato è rappresentato dagli artefatti dell'artigianato popolare

5. zavzemati, zavzeti mesto occupare il posto:
umetnik zavzema vidno mesto med slovenskimi slikarji l'artista occupa un posto preminente tra i pittori sloveni

6. essere; assumere, fare proprio:
zavzemati kritičen odnos do česa essere critico nei confronti di qcs.
zavzemati skrajna stališča assumere posizioni estreme

7. knjiž. (prevzeti) rapire, incantare, estasiare:
njegova klavirska igra je poslušalce popolnoma zavzela la sua interpretazione pianistica letteralmente incantò l'uditorio
delo ga je popolnoma zavzelo il lavoro lo occupava completamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. zavzemati tuja tržišča conquistare i mercati esteri
pren. alp. zavzeti vrh gore conquistare la vetta di un monte

B) zavzémati se (-am se) | zavzéti se (-vzámem se) imperf., perf. refl.

1. battersi, impegnarsi:
zavzemati se za pravice otrok battersi per i diritti dei bambini

2. rimanere incantato, affascinato, turbato:
ob novici se je tako zavzel, da se je tresel al sentire la notizia si turbò al punto da tremare tutto

3. intervenire, interloquire:
'Ali veste, kako se je zgodilo?' — 'Kako?' se je zavzela 'Sapete com'è successo?' — 'Come?' interloquì

zeti samostalnik
zoologija Gasterosteidae (družina rib) ▸ pikófélék [halak családja]
Pacifiški zeti živijo v velikih jatah po več sto ali celo tisoč skupaj, lahko so tudi posamič. ▸ A csendes-óceáni pikófélék száz- vagy ezerfős rajokban élnek, de magányosan is előfordulnak.

zmikastiti glagol
1. (pretepsti) ▸ ellátja a baját, elnáspángol, elpüföl, elagyabugyál
"Ali verjamete, da je njegov oče naročil, naj ga zmikastijo?" ▸ „Elhiszik, hogy az apja rendelte meg, hogy lássák el a baját?”
Z najboljšim prijateljem se znata zaradi kakšne mične deklice celo zmikastiti. ▸ A legjobb barátjával még el is szokták agyabugyálni egymást a csinibabák miatt.

2. (zdelati; oslabiti) ▸ lestrapál, megvisel, megkoptat
Zmikastila so ga tako leta kot odsotnost iz turnirskih aren. ▸ Megviselték az évek és a versenyarénáktól való távollét is.

žužnjanje samostalnik
1. (o zvoku) ▸ zümmögés
Tu in tam ga zmoti le ptičji ščebet in žužnjanje žuželk. ▸ Időnként csak a madarak csicsergése és a bogarak zümmögése zavarja meg.

2. (nerazločen govor) ▸ duruzsolás, fecsegés, csacsogás
Celo pri oknu si slišal krožnike pa tudi žužnjanje glasov od večerje. ▸ Még az ablaknál is hallottad a tányérok csörgését és a vacsorázók duruzsolását.