Franja

margine m

1. rob:
margine della ferita rob rane
margine della strada rob ceste
margine del fiume breg reke
vivere ai margini della società pren. živeti na obrobju družbe
nota in margine pripomba ob robu (strani)
in margine pren. postransko

2. pren. (razpoložljivi) prostor; množina, pribitek:
lasciar margine alla fantasia sprostiti domišljijo
un buon margine di tempo dovolj časa
margine di guadagno pribitek, marža
vincere con largo margine šport zmagati z veliko prednostjo

nanosíti depositar

nanositi na breg arrojar a la orilla (naplavino materiales aluviales)

naspróten (-tna -o) adj.

1. opposto; contrario, avversario:
priplavati na nasprotni breg raggiungere a nuoto la sponda opposta
odbiti nasprotni napad respingere l'attacco avversario
zasukati kolo v nasprotno smer girare la ruota in senso opposto

2. pren. contrario, opposto, inverso; discordante; dissonante; divergente:
diametralno nasprotna trditev tesi diametralmente opposta
nasprotni glasovi voci dissonanti
v nasprotno smer in senso inverso

3. avversario, nemico:
nasprotno moštvo la squadra avversaria
nasprotna vojska l'esercito nemico
poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti è pregato di saldare il conto, nel caso contrario ci vedremo costretti ad addebitarle gli interessi di mora
mat. nasprotna predznaka segni inversi
jur. nasprotna tožba controquerela
bot. nasprotni list foglia opposta
mat. nasprotni računski operaciji operazioni inverse
nasprotni stranici lati opposti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit. nasprotna stava antitesi
jur. nasprotna stran, stranka controparte
nasprotna svetloba controluce
jur. nasprotna tožba contraccusa, riconvenzione
gled. nasprotna vloga controparte
nasprotni odlok controdecreto
muz. nasprotni glas controcanto
trg. nasprotni konto contropartita
voj. nasprotni napad controffensiva
film. nasprotni plan controcampo
voj. nasprotni pohod contromarcia
nasprotni smisel controsenso
nasprotni sunek respinta
nasprotni tok controcorrente; med. reflusso
voj. nasprotni topovski ogenj controbatteria
jur. nasprotni ugovor replica
nasprotni ukaz contrordine
strojn. nasprotni vijak controdado
nasprotno obvestilo contravviso
elektr. nasprotno polje controcampo

nasprot|ni (-na, -no) Gegen- (argument das Gegenargument, breg das Gegenufer, dokaz der Gegenbeweis, gambit das Gegengambit, glas die Gegenstimme, govornik der Gegenredner, igralec der Gegenspieler, kandidat der Gegenkandidat, manever das Gegenmanöver, namen die Gegenabsicht, kot der Gegenwinkel, pogoj die Gegenbedingung, pol der Gegenpol predlog der Gegenvorschlag, pravo der Gegenantrag, prijem der Gegengriff, prikaz dejstev die Gegendarstellung, princip das Gegenprinzip, razlog der Gegengrund, spoj die Gegenkopplung, tok die Gegenströmung, učinek die Gegenwirkung, ukaz der Gegenbefehl, valj die Gegenrolle, vpliv der [Gegeneinfluß] Gegeneinfluss, zahtevek der Gegenanspruch, dajatev die Gegenleistung, izjava die Gegenerklärung, die Gegenaussage, kateta die Gegenkathete, ponudba das Gegenangebot, poteza der Gegenzug, pozicija die Gegenposition, prošnja die Gegenbitte, reakcija die Gegenreaktion, stena die Gegenwand, strategija die Gegenstrategie, terjatev die Gegenforderung, trditev die Gegenbehauptung, utež das Gegengewicht, vezava die Gegenbindung, vknjižba die Gegenbuchung, kandidatura die Gegenkandidatur, pobočje der Gegenhang, stališče der Gegenstandpunkt, vprašanje die Gegenfrage)

niz|ek (-ka, -ko) niedrig (tudi figurativno); tief, [tiefstehend] tief stehend, tiefliegend; flach; klein
nizke postave klein von Wuchs, kleinwüchsig, kleingewachsen
nizka obala geografija die Flachküste
nizki breg geografija das Flachufer
nizko gorstvo geografija niedriges Gebirge
Nieder- (vodostaj das Niederwasser), nieder- (z nizkim številom vrtljajev niedertourig), -niedrig (po rangu rangniedrig)
z nizkim tališčem niedrigschmelzend
z nizkim vreliščem leichtsiedend
z nizko naklado auflagenschwach
nizki … rastlinstvo, botanika Zwerg-

obal|a ženski spol (-e …) geografija

1. (breg) das Ufer (jezerska Seeufer, južna Südufer, severna Nordufer, strma Steilufer)

2. geografija morska: (obalno področje) die Küste, ozemlje: das Küstengebiet, das Küstenland; (lagunska Haffküste, morska Meeresküste, Seeküste, nizka Flachküste, s skalnimi grebeni v morju Schärenküste, riaška Riasküste, severna Nordküste, južna Südküste, strma Steilküste, ugreznjena Senkungsküste, zahodna Westküste, jadranska Adriaküste, Sredozemska Mittelmeerküste)

3. (obrežje) das Gestade, (plaža) der Strand
utrjena obala der Kai
|
blizu obale küstennah, in Küstennähe
oblika obale die Küstenform
prebivalec obale der Küstenbewohner
proti obali küstenwärts

obzídan surrounded by a wall; walled in

obzídan breg, obzídana obala embankment

odlágati (-am) | odložíti (-ím) imperf., perf.

1. depositare, scaricare:
odložiti blago scaricare la merce
odložiti plašč togliersi il cappotto
voda odlaga na breg pesek in prod l'acqua deposita sulla riva rena e ghiaia

2. zool.
odlagati jajca deporre le uova; ovideporre

3.
odložiti funkcijo abbandonare l'incarico, dimettersi, ritirarsi

4. rinviare, rimandare; aggiornare (seduta); procrastinare:
sestanek odložiti do nadaljnjega rimandare la riunione a data da destinarsi

odplavi|ti (-m) odplavljati wegspülen, kam: spülen (nazaj zurückspülen, na breg ans Ufer spülen); wegschwemmen

ónstranski of the other side; lying beyond; far; thither

ónstranski svet the next world, the other world
ónstranski breg (reke) the far bank (of a stream)

peščen pridevnik
1. (o pesku) ▸ homok-, homokosPovezane iztočnice: peščena ura, peščeni vihar, peščena nevihta, peščena plaža, peščena obala, peščena kopel, peščena tla, peščena zemlja, peščena prst, peščeni lapor, peščeno morje, peščeni filter, peščeno igrišče, peščeni grad

2. (o barvi) ▸ homok- Peščeni odtenki se zelo lepo podajo k živahno rdeči barvi. ▸ A homokárnyalatok nagyon jól illenek az élénkpiros színhez. Peščene lase mu je mama z dlanmi gladila h glavi. ▸ Az anyja a kezével simította a fejére a homokszínű haját.

potískati, potísniti pousser , (naprej) faire avancer , (nazaj) faire reculer , (v kaj) enfoncer

potiskati čoln (ladjo) na breg échouer (une embarcation)
potiskati si klobuk na čelo enfoncer son chapeau sur la tête
potiskati navzdol affaisser, rabattre

potočen pridevnik
(o potoku) ▸ patakSkozi stoletja so se tukaj ustavljali ljudje, ker so verjeli v čudežno moč bistre potočne vode. ▸ Az évszázadok során az emberek mindig felkeresték ezt a helyet, mert hittek a tiszta patakvíz csodatevő erejében.
Pri pregledu potočne struge je bila voda temno rjave barve in je oddajala vonj po gnojnici. ▸ A patakmeder megtekintése során a víz sötétbarna színű volt, és trágyalé szagát árasztotta.

priplava|ti (-m) angeschwommen kommen, kam schwimmen (na breg ans Ufer schwimmen)

priplávati

priplavati na breg ganar a nado la orilla

réčen¹ (of the) river; river (-); riverine, arhaično riverain; fluvial, fluviatile

réčni breg river bank, riverside
réčna plovba river navigation
réčna riba freshwater fish
réčni promet river traffic
réčno pristanišče river port
réčno dno, réčna struga river bed
réčni izvir source of a river, river head
réčni bog river god
réčni čoln, ladja river boat
réčni parnik river steamer
réčni prebivalec riparian
réčna pregrada, jez river dam

regain [rigéin]

1. prehodni glagol
zopet dobiti, zopet doseči, zopet priti do

to regain one's balance zopet dobiti ravnotežje (ravnovesje)
to regain consciousness priti spet k zavesti, zopet se zavedeti
to regain one's feet (footing, legs) postaviti se spet na noge
to regain the shore priti spet k bregu, zopet doseči breg

2. samostalnik
ponovno (zopetno) dobitje, pridobivanje

rek|a¹ [é] ženski spol (-e …) geografija der [Fluß] Fluss (alogena [Fremdlingsfluß] Fremdlingsfluss, gorska [Gebirgsfluß] Gebirgsfluss, kanjonska [Cañonfluß] Cañonfluss, kraška [Karstfluß] Karstfluss, mejna [Grenzfluß] Grenzfluss, podzemna [Höhlenfluß] Höhlenfluss), (veletok, tok) der Strom
… reke [Fluß] Fluss-
(breg das [Flußufer] Flussufer, izvir die [Flußquelle] Flussquelle)
po reki auf dem [Fluß] Fluss, transportirati: auf dem [Flußweg] Flussweg
po reki navzdol [flußabwärts] flussabwärts, den [Fluß] Fluss hinunter, stromabwärts, stromab
po reki navzgor [flußaufwärts] flussaufwärts, den [Fluß] Fluss hinauf, stromauf
regulacija rek gradbeništvo, arhitektura der [Flußbau] Flussbau
figurativno reka pozabljenja Strom des Vergessens/der Vergessenheit

roer* o-, raz-glodati; razjedati, uničiti; žalostiti

roer huesos kosti obirati
roer libros (fig) knjige požirati, biti knjižni molj
roer la orilla odplavljati breg (voda)
me roe grize me
eso le roe las entrañas (ali el corazón) to ga grenko žalosti
ha roído el anzuelo (fig) ušel je nevarnosti
roerse los codos de hambre (fig) stradati
roerse las uñas nohte si gristi

scrūpeus 3 (scrūpus) oster, strm, odsekan, prepaden, kamnit: rupes AMBR. robat, strm, spelunca V., vada SEN. TR., ora (breg) STAT., saxum ENN. AP. FEST., templa PAC. AP. VARR.; metaf. težek, težak, težaven, trd, naporen, trudapoln, trudovit: schola TERT., difficultas AUS.; kot subst. scrūpea -ae, f = scrūpulus 2. tesnobna skrb, bojazen, pomislek(i), vznemirjajoč dvom ali pomislek, nemir: reicis abs te religionem: scrupeam imponas [tibi] ACC. AP. VARR.