Franja

bràt (bráta) m (pl. brátje, bráti)

1. fratello:
rojeni brat fratello germano
starejši, mlajši brat fratello maggiore, minore
knjiž. hist. solunska brata Cirillo e Metodio
biti si podoben kakor brat bratu somigliarsi come fratelli, come due gocce d'acqua

2. (pripadnik istega ali sorodnega naroda) ekst. pl. connazionali, fratelli

3. pren. (kdor je soroden po mišljenju, usodi) fratello:
brata v nesreči fratelli nella sventura
brat po mleku fratello di latte
rel. bratje po Kristusu fratelli in Cristo

4. rel. fratello, confratello
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hiša je med brati vredna milijon la casa come minimo vale un milione
kakor brata sva si siamo come due fratelli
pren. pivski, vinski brat beone, ubriacone
etn. deseti brat il decimo fratello
rel. češki bratje frati boemi
rel. manjši bratje fratelli minori, francescani
rel. usmiljeni bratje fratelli della Misericordia

bràt hermano m

mlajši (starejši, mlečni, nezakonski, telesni) brat hermano menor (mayor, de leche, bastardo, carnal)
brata dvojčka hermanos m pl gemelos
brat redovnik fraile m
usmiljeni brat hermano de la caridad
to je med brati vredno 1000 peset fam a precio de amigo vale mil pesetas

brevir samostalnik
1. religija (molitev) ▸ breviárium, zsolozsmáskönyv
2. religija (molitvenik) ▸ breviárium, zsolozsmáskönyv
3. (temeljna literatura) ▸ breviárium, približek prevedka ▸ alapvető olvasmány
Vidmarjeve knjige so se prodajale za med ter so postale obvezen brevir za mlajše slovenske šahiste. ▸ Vidmar könyveit úgy vitték, mint a cukrot, és a fiatalabb szlovén sakkozók kötelező breviáriumává váltak.

bronca ženski spol slaba (zlobna) šala; prepiranje, pričkanje

armar bronca hrup (kraval) delati, razgrajati
echar una bronca a alg. komu levite brati

Bruder, der, (-s, Brüder) brat, ironisch bratec, unter Brüdern med brati; Bruder Leichtfuß lahkomiselnež; Bruder Lustig veseljak; warmer Bruder topli brat

bȕkvār m začetnica, abecednik, abecedár: čitati kao iz -a lepo čitati, brati

bȕkvica ž zastar. cirilski črkopis: čitati, očitati kome -u zmerjati, ozmerjati koga, brati komu levite

bula ženski spol papeževa bula; dispenza

tiene bula para todo najde za vse opravičilo; zaradi ničesar ga ne peče vest
echar las bulas a uno komu levite brati
vender bulas svetohlinsko se vesti

candela f

1. sveča:
accendere una candela prižgati svečo
accendere una candela a qcn. pren. biti komu brezmejno hvaležen
leggere a lume di candela brati pri sveči
struggersi come una candela hujšati (zaradi bolezni ipd.)
ridurre qcn. alla candela pren. spraviti koga na beraško palico
non valere la candela pren. ne izplačati se
il gioco non vale la candela stvar se ne izplača
essere alla candela pren. bližati se smrti
tenere a qcn. la candela pren. držati komu svečo
avere la candela al naso imeti svečke pod nosom

2. fiz. candela

3. avto svečka

4. šport
a candela navpično:
calciare a candela žogo brcniti navpično

cantar opevati, slaviti; peti, žvrgoleti, cvrkutati; škripati, priznati (krivdo)

cantar a dos voces dvoglasno peti
cantar de plano vse priznati
cantar a primera vista, cantar de repente brez priprave peti
cantar (la) misa mašo brati
cantar la palinodia (javno) preklicati svoje mnenje
cantar la tabla poštevanko (na pamet) povedati
cantarlas claras nekaj odkrito povedati
es coser y cantar to je otročje (igraje) lahko; to je pravi užitek
V. puede cantar gloria Vi ste zmagali
es como si cantara je čisto brez smisla, je vse zastonj
cantar la hora klicati uro (nočni čuvaj)

cantare¹

A) v. intr. (pres. canto)

1. peti, prepevati:
canta che ti passa šalj. le pogumno!, korajža velja!
cantare a orecchio peti po posluhu

2. peti, ukvarjati se s petjem:
canta alla radio poje na radiu

3. pren. priznati, izblebetati; sporočiti, izdati skrivnost:
l'hanno fatto cantare prisilili so ga priznati
carta canta tu je zapisano, tu je črno na belem

B) v. tr.

1. peti, prepevati:
cantare una canzone peti pesem
cantare messa relig. mašo brati, peti; maševati, novo mašo peti

2. glasno izgovoriti, izgovarjati; deklamirati:
cantare vittoria pren. veseliti se (ob zmagi, ob uspehu), biti zmagovalec
cantare la solfa a qcn. pog. koga pošteno okregati
cantarla chiara a qcn. pren. komu brez ovinkov, odkrito povedati

capace agg.

1. prostoren, velik:
una borsa capace velika torba

2. sposoben; vešč, dober:
ormai è capace di leggere zdaj že zna brati

3. nadarjen, sposoben:
un giovane capace nadarjen, sposoben mladenič

4. pog. zmožen:
è capace di tutto vsega je zmožen
è capace che pog. možno je, da..., morda, mogoče...

cartilla ženski spol abecednik; priročnik, navodilo; hranilna knjižica

cantarle (leerle) a uno la cartilla komu levite brati

cavare v. tr. (pres. cavo)

1. vzeti, jemati ven; izvleči; izkopati; izdreti, izdirati (tudi pren.):
cavare pietre, metalli kopati kamen, rudo
cavare un dente izdreti zob
cavare brani da un libro vzeti, jemati, iztrgati odlomke iz knjige
cavare sangue puščati kri:
cavare sangue da una rapa, da un sasso zahtevati nemogoče
cavare di testa zbiti iz glave
non cavare un ragno dal buco pren. v ničemer ne uspeti
cavarsi gli occhi na smrt se skregati, prerekati se
cavarsi gli occhi sui libri pren. veliko brati

2. sneti, snemati (tudi pren.):
cavare la giacca sleči suknjič
cavare le scarpe sezuti čevlje
cavare le macchie odstraniti madeže
cavarsi la fame, la sete najesti se; napiti se, odžejati se
cavarsi una voglia utešiti željo, zadostiti želji
cavarsela pren. znajti se; odnesti jo

comb² [koum]

1. prehodni glagol
česati, počesati; mikati (lan); iskati, stikati, preiskati, prečesati; grebenati

2. neprehodni glagol
lomiti se (valovi)

to comb s.o.'s hair for him ošteti koga, brati mu levite
to comb s.o.'s hair the wrong way pripovedovati ali delati komu neprijetnosti

corregir [-i-, g/j] popraviti, po-, z-boljšati; ublažiti; grajati, karati

corregir una falta, corregir un error popraviti napako
corregir pruebas brati korekture
corregirse poboljšati se

časopis samostalnik
1. (publikacija z novicami) ▸ újság, lapRešitve in nagrajence bomo objavili v naslednji številki časopisa. ▸ A megoldásokat és a nyertesek nevét a lap következő számában hozzuk nyilvánosságra.
Pri kiosku je več ljudi listalo časopise. ▸ A kioszknál több ember lapozta az újságokat.
To bo časopis, ki bo izhajal vsak dan, razen ob nedeljah. ▸ Ez a vasárnapok kivételével minden nap megjelenő újság lesz.
Bal se je, da bi slika po kakšnem nesrečnem naključju prišla v časopise. ▸ Félt, hogy a kép valamilyen szerencsétlen véletlen folytán eljut az újságokhoz.
Povezane iztočnice: dnevni časopis, časopis velikega formata, rumeni časopis

2. (podjetje) ▸ újság, lapO tem so pisali tudi časopisi. ▸ Erről az újságok is írtak.Lastnike teh časopisov seveda zanima samo denar. ▸ Ezeknek az újságoknak a tulajdonosait persze csak a pénz érdekli.
Sindikata sta svoje pismo najprej poslala časopisom, šele potem pa nam. ▸ A szakszervezetek a levelüket először az újságokhoz juttatták el, csak ezt követően hozzánk.
Povezane iztočnice: neodvisni časopis

3. (strokovna publikacija) ▸ lapŠtudija je izšla v uglednem znanstvenem časopisu Science. ▸ A tanulmány a tekintélyes Science tudományos lapban jelent meg.

4. (o papirju) ▸ újság, újságpapírParadižnike zavijemo v časopis. ▸ A paradicsomokat újságpapírba csomagoljuk.

časopís (-a) m

1. giornale; corriere; gazzetta:
brati, izdajati časopis leggere, stampare un giornale
naročiti se na časopis abbonarsi a un giornale
jutranji, večerni časopis giornale del mattino, della sera
športni časopis giornale sportivo, gazzetta dello sport
stenski časopis giornale murale; dazebao, tazebao

2. (revija) rivista; periodico:
ilustrirani, leposlovni, modni časopis rivista illustrata, letteraria, di moda

čita|ti (-m) tehnika lesen, ablesen; (brati) lesen

čítati glej tudi brati leer

slabó čitati leer mal
čitati misli leer el pensamiento
čitati iz roke leer en las rayas de la mano
čitati med vrsticami leer entre líneas