Franja

fáza (-e) f

1. (razvojna stopnja) fase; stadio; epoca, periodo:
delo je v zadnji fazi il lavoro è alla fase conclusiva
ugotoviti bolezen v njeni začetni fazi individuare la malattia nella sua fase iniziale
pomembna faza kulturnega življenja una fase importante nella vita culturale

2. fiz., elektr. fase; pog. conduttore di fase

3. astr. fase:
Venerine faze le fasi di Venere
Lunine faze le fasi lunari

4. kem. fase:
plinska, tekoča, trdna faza fase gassosa, liquida, solida
disperzna faza fase disperdente

5. psih. fase:
oralna, analna, falusna, genitalna faza fase orale, anale, fallica, genitale

fázen (-zna -o) adj. di fase, della fase, a fasi:
elektr. fazna razlika differenza di fase
elektr. fazna napetost tensione di fase
med. bolezen s faznim potekom malattia a decorso fasico

fensk|i [é] (-a, -o) meteorologija föhnig, Föhn- (bolezen die Föhnkrankheit)

fingírati to feign, to simulate; to sham; to act; to pretend (to), to make a pretence (of)

fingiral je, da spi he was pretending to be asleep
fingírati jezo (bolezen) to pretend to be angry (ill, unwell)
on fingira blaznost he acts the fool

fingírati fingir; simular

fingirati bolezen fingir enfermedad

francosk|i [ó] (-a, -o) französisch
francoski poljub der [Zungenkuß] Zungenkuss
francoski šiv die Kappnaht
francoska bolezen die Franzosenkrankheit
francoska postelja das Doppelbett
francoska štruca das Stangenbrot, Stangenweißheit
francosko govoreč französischsprachig
po francosko oditi sich auf französisch empfehlen/auf französisch Abschied nehmen

francóski (-a -o) adj. geogr. francese:
francoska kuhinja cucina francese
francoski film cinematografia francese
med. star. francoska bolezen mal francese, sifilide
friz. francoska brada barba a tre punte
hist. francoska revolucija rivoluzione francese
gastr. francoska solata insalata russa
gost. francoska strežba servizio alla francese
meh. francoski ključ (francoz) chiave inglese
arhit. francosko okno porta-finestra

gamsje garje stalna zveza
veterina (kožna bolezen) ▸ zergerüh

garje samostalnik
(nalezljiva kožna bolezen) ▸ rühOcenjujejo, da se v svetu okuži z garjami 300 milijonov ljudi na leto. ▸ Az összesítések szerint a világon évente 300 millió ember kap el rühöt.
Povezane iztočnice: gamsje garje, ušesne garje

glívičen (-čna -o) adj. delle micofite:
bot., med. glivična bolezen micosi

glodáti (-ám) imperf. ➞ oglodati

1. rodere, rosicchiare; ekst. erodere:
glodati kost rodere l'osso
voda gloda breg l'acqua erode la riva

2. pren. (povzročati neugoden telesen, duševen občutek) rodere; divorare; attossicare:
glodala jo je skrivna bolezen era rosa da un morbo latente
gloda ga zavist krivde è roso dal rimorso

3. pren. (slabo govoriti o kom) sparlare, malignare:
zlobni jeziki kar naprej glodajo le malelingue non la smettono di sparlare

golšavost samostalnik
1. medicina, zoologija (bolezen) ▸ golyva, strúma
Pomanjkanje joda v prehrani lahko pri genetsko dovzetnih ljudeh pripelje do pojava golšavosti. ▸ A jódhiányos étrend a genetikailag erre hajlamos embereknél golyva kialakulásához vezethet.

2. botanika (bolezen rastlin) ▸ golyva

górski mountainous; mountain; alpine

górska bolezen mountain sickness
górska cesta mountain road
górski čevlji mountaineering boots pl
górske dirke (motocikl.) hill-climbing contest
górski duh, škrat mountain sprite, gnome
górska globel ravine, hill valley, (irska, škotska) glen
górski greben, hrbet ridge, crest
górska dežela, pokrajina mountainous country, highland, mountainous region
górska koča mountain hut
górsko področje mountain district, highland
górska palica alpenstock
górska oprema mountaineering outfit
górski plezalec mountaineer, climber, mountain climber, (v Alpah) alpinist
górsko pobočje mountainside, mountain slope
górska pot mountain path
górsko sedlo saddle; dip between two peaks
górsko pravo miners' statutes, mining laws pl
górska reševalna služba mountain rescue service
górska stena steep mountainside, rock wall
górska vas mountain village
górski usad landslip, (večji) landslide
górska veriga mountain range, mountain chain
górska tura alpine (ali mountain) tour, climbing trip
górski veter mountain wind
górski vodnik (alpine) guide
górski vrh summit, mountaintop, peak
górski zrak mountain air
górska železnica mountain railway

gôrski de montagne(s), montagneux

gorska bolezen mal moški spol des montagnes
gorska cesta route ženski spol de montagne
(mitologija) gorski duh, škrat génie (tutélaire) de la montagne, gnome moški spol
gorski greben arête ženski spol d'une montagne
gorska reševalna služba secours moški spol en montagne
gorska tura randonnée ženski spol (ali excursion ženski spol) en montagne
gorski vodnik guide moški spol de montagne
gorski zrak air moški spol de la montagne

gôrski (-a -o) adj. di monte, del monte, montano, alpino, alpestre:
gorska cesta strada montana
gorska pokrajina paesaggio alpestre
gorske rastline, živali flora, fauna alpina
gorski greben cresta di monte
gorski vrhovi cime dei monti
gorska reševalna služba soccorso alpino
gorska straža guardia alpestre
gorski reševalec soccorritore alpino
med. gorska bolezen mal di montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. gorska sretena geo (Geum montanum)
hist. gorski gospod feudatario appaltatore (di vigne)
gorski čok picco
gorski hrbet giogo
zool. gorski urh ululone (Bombina variegata)
šport. gorsko kolo mountain bike
voj. gorska artilerija artiglieria someggiata
gorska steza mulattiera
geogr. gorska veriga catena di monti, dorsale
mitol. gorska vila oreade
geogr. gorski greben giogaia, crinale
zool. gorski kozlič saltarupe, oreotrago (Oreotragus oreotragus)
geogr. gorski prelaz colle
gorski rogelj dente
zool. gorski škrjanček mattolina, lodola dei prati (Lullula arborea)

gôrski de (la) montaña; montañoso

gorska bolezen mal m de montaña, A soroche m
gorska cesta carretera f de montaña
gorski duh, škrat gnomo m
gorski greben cresta f (de montaña)
gorska globel garganta f; barranco m
gorska oprema equipo m de montañero
gorsko pobočje falda f; ladera f
gorska pokrajina región f montañosa
gorski prelaz, gorsko sedlo puerto m, paso m
gorska reševalna služba servicio m de salvamento (y socorrismo) de montaña
gorska soteska desfiladero m
gorska stena pared f rocosa; ladera f tajada a pico
gorska tura excursión f por la montaña
gorski usad derrumbamiento m; desprendimiento m de tierras
gorska vas pueblo m de la montaña
gorski vodnik guía m (alpino)
gorska železnica ferrocarril m de montaña

goved|o [é] srednji spol (-a …)

1. živalstvo, zoologija das Rind
pravo govedo Echtes Rind
govedo vatusi Watussi-Rind
moškatno govedo der Moschusochse
pasma goveda die Rinderrasse
nalezljiva bolezen goveda die Rinderseuche

2. psovka: das Rindvieh, das Hornvieh

goveja kuga stalna zveza
veterina (bolezen goveda) ▸ marhapestis, szarvasmarhapestis
Sopomenke: živinska kuga

goveja spongiformna encefalopatija stalna zveza
veterina (bolezen goveda) ▸ szivacsos agyvelőgyulladás, kergemarhakór
Sopomenke: BSE, bovina spongiformna encefalopatija

gŕd (-a -o) adj.

A)

1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio

2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
grdi naklepi cattive intenzioni
grde navade brutte, cattive abitudini
grde besede parole sconce, sgarbate
imeti grd jezik esere una malalingua
evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea

3. (slab) brutto, cattivo:
grda cesta una cattiva strada
grdo vreme brutto, cattivo tempo
grda pomlad primavera piovosa

4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
grdi spomini brutti ricordi

5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
grda bolečina forte dolore
grda napaka errore madornale
grda rana brutta ferita

6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
grd skopuh spilorcio, avaraccio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grd jezik linguaccia
grd padec cascata, capitombolo
grda beseda parolaccia
grda navada andazzo, malvezzo
grda šala bidone, tiro
grda ženska megera

B) gŕdi (-a -o) m, f, n
grdi, grda brutto, brutta
grdo il brutto
tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
spreti se do grdega avere un forte diverbio
hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo