-
я́рий прикм., jári prid., bleščèč prid., bêsen prid.
-
яскра́вий прикм., iskrèč (se) prid., bleščèč prid., sijájen prid., živobárven prid.
-
aurigāns -antis (aurum in agere) od zlata bleščeč: Iul. Val.
-
bratteātus 3 (brattea)
1. z zlato pločevino, z zlato peno prevlečen: leo Sen. ph. z zlatimi ploščicami opet, lacunar, sellae Sid., comae M.
2. pren.
a) zlat = čudovit, lep, krasen: dictum Aus.
b) le na zunaj bleščeč, neresničen, nepravi: felicitas Sen. ph.
-
brillantina ženski spol briljantina; bleščeč barhant
-
circumlūcēns -entis (circum in lūcere) naokrog sveteč, bleščeč se; pren.: fortuna Sen. ph.
-
clinquant, e [klɛ̃kɑ̃, t] adjectif na zunaj bleščeč, varljiv; kričeč; masculin bleščica, slepilo; zlata pena
bijoux masculin pluriel clinquants nakit kričečega sijaja
-
dealbātiō -ōnis, f (dealbāre) pobelitev, prebelitev; pren.
1. (o)čiščenje: peccatorum Aug.
2. bleščeč videz: Eccl.
-
ēburneus 3, pesn. eburnus 3 (ebur)
1. slonov: dentes eburnei Ci., L. slonovi zobje.
2. slonokoščen, iz slonove kosti: signum eburneum Ci., Victoria eburnea Ci., scipio eb. L., T., eburni numeri O. kocke; occ. s slonovo kostjo okrašen: capulus eburnus gladii O. slonokoščeni ročaj, ensis eburnus V. s slonokoščenim ročem, eburneus pecten, eburnea vagina, eburnea porta V., humeroque Pelops insignis eburno V., eburna lyra, eburna porta, eburnus lectus H.
3. pren. bel, bleščeč kakor slonova kost: bracchia, colla, terga O., digiti eburni Pr.
-
gloss1 [glɔs] samostalnik
blesk, sijaj; bleščeč videz
-
lēvis1 (ne laevis) -e (prim. gr. λεῖος [iz *λειƑος] in λῑτός gladek, λειότης gladkost, λειόω gladiti; prim. tudi lat. līma, līmus, linō)
1. gladek (naspr. asper, scaber): brassica Ca., locus Ci., esse corpuscula quaedam levia, alia aspera Ci., saxa H., sit coma pectine levis O., levior assiduo detritis aequore conchis O., levissima corpora Lucr., levia folia Plin.; per leve H., Pers. ali per levia Aus. na (po) gladkih tleh; occ. (pesn.) gladek =
a) (z)loščen, (z)leščen, svetel: pharetrae, ocreae, pocula V., galeae H.
b) = gol, nekosmat: iuventas H. golobrada, senex O. plešast, modo levia colla O. pravkar še goli, ora Tib., crura Iuv.; od tod = mladosten, nežen, lep, bleščeč (lesketajoč) se, leščeč se: frons, pectus umeri V.; tudi = nališpan, gizdav: cum sit vir levior ipsā O., trossulus l. Pers.
c) = (s)polzek, drsen, polzen: levi cum sanguine Nisus labitur V.
2. metaf.
a) dobro zmet, razmehčan, zdrobljen: si quod excernitur leve est mali odoris Cels.
b) (o govoru) gladek, gladko tekoč, uglajen: oratio Ci., neve asper eorum (sc. verborum) concursus neve hiulcus sit, sed quodam modo coagmentatus et levis Ci., levia sectari H. težiti za gladkostjo, levis et aspera vox, levis et quadrata compositio Q., dum levia sint ac nitida Q., aures fragosis offendantur et levibus mulcentur Q.
-
marmoreus 3 (marmor)
1. marmoren, marmorna(s)t, marmorast: Tib., Sen. ph., Val. Max., Amm., arae, opus O., solum Ci., signum Ci. kip iz marmorja, columnae, labrum Plin. iun., aliquem marmoreum facere V. ali ponere H. dati koga upodobiti iz marmorja.
2. metaf.
a) marmornat, marmorast, tj. gladek ali bel kot marmor, bleščeč se, blesteč se, lesketajoč se, bleščeče bel: Luc. ap. Non., Lucr., Mart., Arn., pes, pollex, palmae O., cervix V., Paros marmorea O. (= Paros nivea V.) bleščeči (zaradi kamnolomov belega marmorja), terraque marmoreo candida facta gelu O. pokrita z bleščečo slano, aequor V. bleščeča se morska gladina (prim. marmor 4.)
b) povezan z marmorjem, k marmorju sodeč: ars Vitr. kiparstvo.
-
meteoric [mi:tiɔ́rik] pridevnik
astronomija meteorski
figurativno kratek in bleščeč, bežen
-
nitidiusculus 3 (demin. iz komp. nitidior -ius) precej bleščeč se, precej svetleč, precej sveteč se (od mazilnega olja): caput Pl. — Adv. nitidiusculē precej bleščeče, precej sijajno, precej imenitno: n. curare Pl.
-
ostentātīcius 3 (ostentāre) razkazujoč se, bleščeč se, bohoteč se: virginitas Tert.
-
prae-clārus 3 (prae in clārus)
1. zelo svetel, presvetel, zelo bleščeč, zelo jasen, prejasen: lux, sol Lucr., iaspis Iuv.; occ. (pre)lep, (pre)krasen: arma Cu., facies S., vultus Lucr., res H. lepo imetje, situs (sc. urbis) ex omni aditu praeclarus ad adspectum Ci., cum tam praeclaram urbem cepisset, hanc pulchritudinem delere noluit Ci.; subst.
a) praeclāra -ōrum, n dragocenosti, dragotine, dragotinje: is quem iste et audierat multa se cum praeclara habere et suspicabatur Ci.
b) praeclārum -ī, n (sc. dictum) krasen izrek: praeclarum igitur illud Platonis Ci.
2. metaf.
a) imeniten, znamenit: et ea quae eximia plerisque et praeclara videntur parva ducere Ci., praeclarum dicendi genus Ci.
b) zelo znan, (pre)slaven, sloveč: pugna Ci., patientia famis Ci., stirps deorum V.; occ. razvpit, zloglasen, razslut, slaboglasen: qui nunc sceleribus suis ferox atque praeclarus est S.; iron.: praeclarum nescio quid adepti sunt Ci.
c) sijajen, izboren, izvrsten, odličen, zelo dober: Plin. idr., indoles Ci., praeclarissimum facinus N., praeclarum hoc quoque Thrasybuli N. slavno dejanje, slavni podvig; z abl.: gens bello praeclara V.; z in z abl.: multi in philosophiā praeclari Ci.; z gen.: eloquentiae praeclarus T. sloveč v govorništvu = sloveč govornik; praeclarum est z ACI zelo častno je: Ci. ep. — Adv. praeclārē
1. prav (zelo) jasno, (zelo) razločno: agere, explicare, intellegere Ci.
2. sijajno, krasno, izbrano, izborno, izvrstno, odlično: gerere negotium, meminisse, dicere Ci., pugna in tabulis picta praeclare Ci., facere Ci. =
a) dobro storiti (delati) komu, pomagati: Plin.
b) kaj izvrstnega storiti (napraviti): simulacrum praeclare factum ex marmore Ci., p. facta N. preslavna dela, se nihil nisi praeclarissime fecisse Ci. le preslavna dela.
-
prae-fulgidus 3 (prae in fulgidus) zelo bleščeč, zelo svetlikajoč se: nubes caeli Iuvenc.
-
radiātus 3 (radius)
1. z naperami (špicami) opremljen, uperjen: rota Varr.
2. metaf. z žarki opremljen, sevajoč, sijoč, bleščeč se, lesketajoč se, žaren, žareč, izžarevajoč: orbis solis Acc. fr., lumen (sc. solis) Acc. fr., sol Ci., lumina O., corona radiata Suet. žarni venec (obsev, sij), obstrèt (avréola (avreóla), gloríola (glorióla)) božanstev in poboženih (pobožanstvenih) oseb, caput radiatum Plin. iun. z žarečim vencem obdana, miles adverso Phoebi radiatus ab ictu Lucan. obsijan.
-
Sealskin, der/das,
1. tjulenje krzno
2. bleščeč pliš
-
sereno
A) agg.
1. jasen, veder:
a ciel sereno na prostem
fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega
2. pren. miren; nepristranski, objektiven:
giudizio sereno nepristranska sodba
B) m
1. vedro nebo, vreme:
è tornato il sereno spet se je zvedrilo (tudi pren.)
2. prosto:
al sereno na prostem, pod milim nebom
3. knjižno vedrina; pren. bleščeč pogled