Franja

Zadetki iskanja

  • incrudelire v. intr. (pres. incrudelisco)

    1. (infierire)
    incrudelire contro, su qcn. okrutno ravnati s kom, izživljati se nad kom

    2. pren. biti, postati hujši; razdražiti se, poslabšati se:
    la tempesta incrudelisce vihar divja vse huje
    la ferita incrudelisce sempre più rana je zmeraj hujša
  • īn-fringō -ere -frēgī -frāctum (in [priv.], frangere).

    I.

    1. prelomiti, odlomiti, razlomiti, zlomiti, zalomiti (zalamljati), lomiti: ut si quis violas... liliaque infringit O., palmam Cu., cornu tauri O., hastam L., infringitur unda genibus Val. Fl., radii infracti resiliunt Plin., articulos Q. ali manūs Petr. s prsti pokati, cervicem vulnere Val. Fl., pectore tela infracta Val. Fl. puščice, ki trgajo prsi, fluctūs, qui dant murmur infringendo Lucr.; pesn.: totas infringere vestes O. raztrgati; occ.: tibia infracto cornu O. zakrivljena, infractus remus Ci. (ki se vidi v vodi kakor) prelomljeno, infracta arundine telum V.

    2. metaf. (z)lomiti, ovreti (ovirati), upogniti (upogibati), kratiti kaj, čemu, kršiti, (o)slabiti, (z)manjšati, uničiti (uničevati): ipsum florem dignitatis infringere velle Ci., animum alicuius L., modo non infracto animo, sed confirmato Ci., infractae ad proelia vires V., i. furorem, gloriam Ci., iram O., ferociam T., veritas infracta T. popačena, infracti adverso Marte Latini V., vires i. Pr., ut vis (impetus T.) militum infringeretur C., conatus adversariorum i. C., ius consulis T., tributa inf. T. znižati, testamentum Paul., famam V., T. čast kratiti, spem, (pre)kršiti Ci. infracta animi magnitudo Cu., infractum aevum Sil., infractae minae Sil., infracta (infractior Val. Max.) oratio L., malodušen, toda: infracta loqui Ci. v kratkih, pretrganih stavkih govoriti, explicatio Sen. ph. medel, suhoparen govor, infringere vocem Sen. rh. le še bebljati, infracta vox Gell. čivkajoč, voces infractae Arn. bebljajoče ljubkovanje = infracta loquella Lucr., cantūs infracti Sen. ep. bebljajoče petje, infringitur lingua Lucr. zastaja, numeri infringuntur Ci. ritem preneha, (Achillis) fortia facta modis infringere O. kratiti; o osebah: nec infracta (Venus) imperio Iovis V. neupognjena, rex armis infractus Vell., deiecti et infracti Q., infracti et obiecti Cu. —

    II. ob čem razbi(ja)ti, biti, tolči ob kaj, udariti s čim ob kaj (udariti se ob kaj, v kak ud): cratera ... infregit viro O., limina, quibus infregit latus H., aulam in caput Pl., digitos citharae Stat. brenkati na ..., alicui colaphos Ter. zaušnice dati.
  • īn-serviō -īre -īvī -ītum

    1. kot podanik, vazal pokoren biti, služiti, podložen biti: Antiochus inservientium regum ditissimus T.

    2. metaf.
    a) biti komu na uslugo, biti komu na voljo, poslužiti, ugajati, ustreči (ustrezati) mu, vdajati se komu: improbi magistratūs in provinciis publicanis (dat.) inserviebant Ci., a quo plurimum sperant, ei potissimum inserviunt Ci., plebi … inservitum erat L. vdali so se mu bili, nihil est inservitum a me temporis causā Ci. nikdar nisem obračal plašča po vetru, i. legibus, auribus Gell., amico Ter., temporibus callidissime N., ravnati se po … , i. aliquem Pl.

    2. (kaki stvari) vdan biti, prizadevati si za kaj, vneto (prizadevno) pečati (baviti, ukvarjati) se s čim, brigati se za kaj, pospeševati: Gell., Val. Max., studiis Thebanorum N., artibus, suis commodis Ci., honoribus Ci., honori H., famae T., inservi (sc. valetudini) et fac omnia Ci., operibus, frumento Col., matri suppositiciae Varr. dati obilno hrane, reverentiae vestrae Plin. iun., firmitati corporis N., amoenitati hortorum T., equo Sil., negovati, rebus omnibus Hirt., inserviendum est consilium Pl. mora se natanko izvesti.

    Opomba: Sinkop. impf. inservibat: Sil.; fut. inservibis: Pl.
  • īn-sistō -ere, īnstitī

    I.

    1. postaviti (postavljati) se na (ob) kaj, k čemu stopiti (stopati): Pl., Val. Max., per temonem procurrebant et in iugo insistebant C., insistebat in manu Cereris simulacrum Victoriae Ci. je stala podoba korakajoče Viktorije, in sinistrum pedem Q., margine ripae O., ille cingulus lunae, in quo qui insistunt (stojijo) Ci.; pren.: nos in tantā gloriā insistentes Ci. opirajoči se na … ; z dat.: ut proximi iacentibus insisterent C., ramis O., Sil., hastae Aur. opreti (opirati) se, villae, quae … margini insistunt Plin. iun. trdno stojijo, so sezidane na robu; pren.: vestigiis alicuius insistere Ci., L., Sen. rh. stopinje pobirati za kom, hoditi po stopinjah koga; s prolept. obj.: vestigia insistere plantis primis V. prve stopinje storiti, ubrati, prehoditi, shoditi (v pf.)

    2. occ.
    a) stopiti (stopati): Suet., neque ordines servare neque firmiter insistere poterant C. trdno stati, stališče zavzeti, dissolutis membris insistere nequibat T., digitis (abl.) i. O. postaviti se na prste = summis digitis i. Sen. rh.
    b) stopiti (stopati) na (v) kaj, nastopiti (nastopati) pot, kreniti po poti; konkr.: sceleratum insistere limen V., iter Pl., vestigia certa viae Lucr.; metaf.: iter, quod insistis, approbo L., viamque insiste domandi V., aliquam rationem pugnae insistere C. držati se, quam insistam viam ali quā quaerere insistam viā Ter.; abs.: ne … prave insistas Ter. da ne kreneš po napačni poti.
    c) biti komu za petami, pritiskati za kom, koga zasledovati, preganjati, pestiti ga: referentibus pedem L., dies noctesque hostibus L.; pren.: bellum insistit moenibus L., vis mali i. alicui Ci., nimium institerat viventi H. je bil pestil.

    3. metaf. (kak posel) zavzeto (marljivo, prizadevno) opravljati, skrbno se baviti s čim, poprijeti (lotiti) se česa, siliti na kaj, ne odstopiti od česa; intr.: totus insistit in bellum Ci., in dolos Pl., ad spolia legenda L. ravnati se na … ; pass.: in exitium insistitur T. silijo na … ; z dat.: Plin. iun., Vell., acrius obsidioni Cu., rebus magnis Tib., spei L. vda(ja)ti se upanju, studiis Q.; trans.: Pl., i. negotium, munus Ci., rationem belli C. ravnati se po vojnem načrtu; occ. vztrajati pri čem, nadaljevati, še naprej delati kaj: ut primum fari potuit, sic institit ore V. je nadaljeval; z inf.: ceteros institit tueri N., eos vestigiis sequi institit L., institit Arpos oppugnare L. —

    II.

    1. ustaviti (ustavljati) se, obstati, postati (postojim), postajati, mirno stati, ne ganiti se: (planetarum) motus tum incitantur, tum retardantur, saepe etiam insistunt Ci., stellae insistunt (navidezno) Ci., insistentibus et irridentibus, qui … T.

    2. metaf. (v govoru) prenehati, prekiniti (govor): quae cum dixisset paulumque institisset Ci. quid est cur claudere aut insistere orationem malint, quam cum sententia pariter excurrere? Ci., efficiendum est nobis, ne fluat oratio, ne vagetur, ne insistat interius Ci., insistentes clausulae Q.; occ. pomuditi se pri čem: profuit assidue vitiis insistere amicae O., si singulis insistere velim, progredi iste non possit Ci.

    2. trdno osta(ja)ti pri čem, trdo vztrajati pri čem, ne odnehati od česa, ne odstopiti od česa: importune Ci., crudelitati T.; z inf.: sequi Ci., flagitare Cornutum, ut … Ci., orare dictatorem L.

    3. sprenevedati se, dvomiti: in reliquis rebus Ci.
  • inter-cēdō -ere -cēssī -cēssum est

    1. hoditi, stopati, vleči se, prihajati med čim: inter singulas legiones impedimentorum magnum numerum intercedere C., huc si quis intercedat (vmes stopi, pride) tertius, pereat fame Pl., intercedente lunā Plin. (med soncem in zemljo).

    2. occ. stopiti (stopati) vmes, in sicer
    a) krajevno: razprostirati se, stati vmes, stati/biti med čim: perpetua palus intercedebat C., intercedebant silvae inter ipsos atque Ariovistum C., viae plures intercedentibus buxis dividuntur Plin. iun., plaga intercedens Mel.
    b) časovno: vmes nastopiti (nastopati), preteči, miniti, v pf. tudi = vmes biti: dies nondum X intercesserant Ci., nox nulla (una) intercessit Ci., vix annus intercesserat, cum … Ci., intercessere pauci dies L., nullus dies temere intercessit, quo non ad eum scriberet N., spatium (temporis) i. C., spatium i. Hyg.
    c) o dogodkih: med čim ali vmes nastopiti (nastopati), dogoditi (dogajati) se, nasta(ja)ti, primeriti se: saepe in bello parvis momentis magni casus intercedunt C., cum senatus consultum (postulatio) intercederet Ci., si nulla aegritudo huic gaudio intercesserit Ter., inter bellorum curas res parva intercessit L., quotiens inter virum et uxorem aliquod iurgii intercesserat Val. Max., cupiditas N. ali duritia paupertatis i. Ap.
    č) o razmerah, odnosih: bi(va)ti (vmes, med … ): multa inter nos officia intercedunt Ci., inter eos querimonia, aemulatio i. N., quīcum tibi adfinitas intercedebat Ci., mihi cum Siculis causa tantae necessitudinis intercedit Ci., mihi cum eo intercedunt inimicitiae Ci., bella C., inter nos vetus usus intercedit Ci., consuetudo mihi cum aliquo intercedit Ci., controversia Ci., hospitium C., obtrectatio N., intercedet familiaritas Ter.

    3. vmes stopiti (stopati), in sicer
    a) ugovarjati, upreti (upirati) se, protestirati, zavreti, ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati); abs.: adimit intercedendi potestatem Ci. (to pravico so imeli ljudski tribuni, ki so lahko s svojim vetom onemogočili sodne razsodbe, senatove odločitve in sklepe narodnih zborov), si intercessum sit Ci. če je prišlo do ugovora, če se je vnel prepir, če je prišlo do prerekanja, cum lex feratur, intercedi liceri Ci., tum tribunus intercedere poterit Ci., paratos habemus, qui intercedant Ci., mandata patriae intercedunt Iust.; pren.: nisi cupiditas intercesserat N.; dat.: consulibus legem ferentibus est intercessum Ci., intercessit conlega Fabricio Ci., praetori Ci., ne legi (senatus consulto) intercedere liceret Ci., iniquitatibus magistratuum Plin. iun., Piso Verri intercessit Ci., rogationi L., auctoritati senatūs Ci.; z ne ali quominus: quod ne fieret, consules intercesserunt Hirt., nihil intercedit, quominus L. ni nobene ovire, praetori non intercedere tribunos, quominus … L., de cognomine i. Suet.
    b) nastopiti (nastopati) kot posredovalec (miritelj), biti posredovalec (miritelj), posredovati: nullum meum dictum pro Caesare intercessit Ci. nobene besede nisem zastavil za Cezarja, si tui recuperatores non intercederent Ci., cum inter Aiacem et Hectorem decertantes armis intercederet Gell., ad leniendam invidiam intercessit his verbis Suet., cum vestra auctoritas intercessisset, ut Ci. ker ste kot posredovalci ukrenili, da … ;
    c) (v denarnih zadevah) jamčiti, porok biti, porokovati, dajati poroštvo, zagotovilo: Suet., tantum (sestertium sexagies) se pro te intercessisse Ci., magnam pecuniam (za veliko vsoto) pro aliquo Ci.
  • inter-currō -ere -currī (-cucurrī) -cursum

    I. intr. „vmes teči“

    1. metaf. vmes ležati, nahajati se, biti: latitudine freti intercurrentis Plin., intercurrit distantia formis Lucr., folium intercurrentibus spinis Plin.

    2. pren. vmes stopiti, posredovati, vmeša(va)ti se, pritakniti (pritikati) se, vtakniti (vtikati) se: pugnatur acerrime; qui intercurrerent, misimus Ci., his laboriosis exercitationibus et dolor intercurrit nonnumquam Ci., genus narrationis, quod intercurrit nonnumquam Corn.

    3. medtem kam hiteti, naglo napotiti se: ipse interim Veios intercurrit L. —

    II. trans. preteči, prevoziti, odriniti: intercurso spatio maris Amm.
  • inter-cursō -āre (frequ. k intercurrere)

    1. vmes tekati: segnius intercursant barbari L. (pri napadu).

    2. metaf. vmes ležati, nahajati se, biti: intercursant cinguntque has urbes tetrarchiae Plin., folia Plin.; v tmezi: inter enim cursant primordia principiorum Lucr.
  • inter-errō -āre vmes bloditi, biti, se nahajati: splendore i. Prud.
  • inter-stō -āre -stetī in -stitī vmes stati, biti (o času): dum ad Chionitas et Eusenos haec scripta mittuntur, tempus interstitit longum Amm., cum tempus interstetisset exiguum Amm.
  • inter-veniō -ēre -vēnī -vēntum

    1. vmes, k čemu, zraven priti (prihajati), pristopiti (pristopati), vmes doiti (dohajati), prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, znajti se, biti, teči: quod cum facere vellent, intervenit M. Manilius Ci., casu Germani equites interveniunt C., quam orationem cum ingressus esset, Cassius intervenit Ci., nam ut numerabatur forte argentum, intervenit homo de improviso Ter., secretum denegavit nisi ut interveniret Macro Suet. bi prišel, (bil) navzoč; z dat. rei: orationi huic L., sermoni Ci., alienae gloriae T., bellis Germanicis, incendio Suet. v vojnah, pri požaru navzoč biti, querelis Ci.; z dat. personae: interveni secretum consilium tractantibus T. sem zmotil tajno razpravljajoče (= tajni posvet), alicui quiritanti L. najti ga kličočega na pomoč, neminem curiosum intervenire nunc mihi, qui … Ter.; o stvareh: via publica, medius paries intervenit Icti., flumine interveniente Plin., Icti. interveniente candidā gemmā Plin. se nahaja vmes.

    2. occ. (kot posredovalec) vmes stopiti (nastopati), vmeša(va)ti se, vtakniti (vtikati) se, posredovati, zavze(ma)ti se za kaj: nisi legatus intervenisset Ci., intervenit enim, cui metuisti, ne salvo capite negare non posses Ci., interveniens villicus Suet., interveniens et quasi studiosior partis alterius Suet., i. rebus nepotis Ap., eam (terram matrem) rebus hominum intervenire T. vpliva na … , eatenus interveniebat, ne quid perperam fieret Suet.; kot jur. t. t.: nastopiti (nastopati) kot porok ali tožnik: pro aliquo, in aliquid Icti.

    3. metaf. nasproti (po robu) se postaviti (postavljati), zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), nasprotovati, upirati (protiviti) se, zadrž(ev)ati, (z)motiti: ultimum de caelo, quod comitia turbaret, intervenit L. prišlo je navzkriž, casus mirificus quidam intervenit Ci., irae interveniunt Pl., quamquam et offensis intervenientibus Suet., haec quum fabula data est, novum intervenit vitium et calamitas Ter., affinitatem, cognationem, praeterea foedus intervenisse S.; pri T. z acc.: ludorum dies cognitionem intervenerant so zadržali preiskavo; pri Ter. z inter: narrabit omnem rem, quae inter nos intervenerit; sicer vselej z dat.: nox proelio, bellum coeptis, hiems rebus gerendis intervenit L., plangor intervenit verbo omni O. med vsako besedo se je bil na prsi, intervenit his cogitationibus avitum consilium L.; tudi z dat. personae: exigua fortuna intervenit sapienti Ci. se mu postavi nasproti = (gr. βραχεῖα σοφῷ τύχη παρεμπίπτει Epicurus), raro sapienti intervenit fortuna Sen. ph., nulla mihi res posthac potest iam intervenire tanta, quae … Ter. ne more se mi pripetiti.
  • iskucávati iskùcavam
    1. iztrkavati, izbijati
    2. biti, odbijati: satovi u sobama iskucavaju ponoć
    3. iztrkavati: kad pčele neće da se roje na vrijeme, onda ih valja iskucavati
  • ìspasti ìspadnēm, oni ìspadnū, aor. ispadoh ispade
    1. izpasti: ispali mu zubi, ispala mu kosa
    2. pasti iz: ispasti iz; iz ruke mu sablja ispala; ispasti iz kola; ispasti iz kombinacije, iz forme; ispao mu aparat iz ruku
    3. pokazati se, prikazati se: iz tame su ispali vuci
    4. postati: on je ispao dobar učenik
    5. končati se: sve je dobro ispalo
    6. iztiriti: vlak, voz je ispao iz šina
    7. biti: on ispade kriv za sve
    8. pokazati se: ispao si nedrug i podlac
    9. pasti, izginiti: eto sad mi je ispalo iz pameti i ono što sam smislio
    10. uspeti: fotografija je vrlo dobro ispala
    11. zgoditi se: i često je tako ispalo da su mladi pomagali starije
    12. ispasti za rukom posrečiti se; ispasti na glas postati slaven: kao da mu je iz oka ispao zelo mu je podoben
  • izbíjati ìzbījām
    1. izbijati: izbijati klin klinom; izbijati komu što iz glave
    2. biti: časovnik izbija deset
    3. pinjiti: izbijati mlijeko, pavlaku
    4. poganjati: lišće izbija
    5. kliti: usjevi izbijaju
    6. predirati: zubi izbijaju
    7. vreti, prihajati na površje, na dan: voda izbija u jakim mlazevima; izbijati na površinu
    8. začenjati se, prihajati: u selu izbijaju boginje
  • ìzlaziti -īm
    1. izhajati: novine izlaze svakodnevno
    2. vzhajati: sunce izlazi u šest sati
    3. izhajati, prihajati: niz darovitih pjesnika izlazi na književno polje iz proletarskih redova
    4. biti, prebiti, prebijati se, izhajati: bez tvoje pomoći ne mogu izlaziti; sa skromnim sredstvima izlaziti
    5. izvirati: Unac izlazi iz jedne pećine
    6. končevati se: ulica izlazi na obalu
    7. izlazi se pravi, pomeni: ako je a = 3, x = 3, izlazi da je a = x
  • klepètati klèpećēm
    1. klopotati: vodenica, roda klepeće
    2. ekspr. biti, utripati, razbijati: srce klepeće
    3. šklepetati: klepetati zubima
    4. tresti se: klepeću mi koljena
    5. klepetati: ni sama ne znaš što klepećeš
    6. ekspr. mahedrati: široke nogavice mu klepetahu oko noge
  • kléstiti -im
    1. kresati, klaštriti: klestiti veje, drevo
    2. tući, biti, mlatiti, šibati: klestiti sovražnika; toča klesti polja
  • kommen (kam, gekommen)

    1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo

    2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti

    3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj

    4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti

    5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane

    6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati

    7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz

    8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride

    9. wie kommt es... kako to, da
    an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
    auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
    aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
    außer: außer Atem kommen priti ob sapo
    durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
    hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
    in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
    mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
    über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
    um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
    von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
    zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan
  • kȕcati -ām
    I.
    1. trkati: kucati na vrata, na prozor
    2. tiktakati: ura kuca
    3. biti: ura kuca dvanaest, časovnik kuca tri
    4. utripati: slušam kako srce kuca
    5. zabijati: kucati ekser, čavao u dasku
    6. tipkati: kucati na pisaćoj mašini
    II. kucati se trkati: kucati se čašama, jajima o Uskrsu
  • laedō -ere, laesī, laesum

    1. butniti (butati), suniti (suvati), treščiti (treskati), biti (bijem); prvotni pomen se kaže bolj v sestavljenkah, redko pri nesestavljenem glag.: aequora laedebant (po drugih: fligebant) navīs ad saxa Lucr.; pren.: haec me non laedunt Cu. to ne bije name, to me ne zadeva.

    2. (po)habiti (pohabljati), raniti (ranj(ev)ati), oškoditi (oškodovati), poškodovati, (po)kvariti, (o)kvariti: lembus ille mihi laedit latus Pl., lora laedunt brachia Pl., laedere rubigine ferrum V. (o)škrbiti, (o)škrbati, neu ferro laede retunso semina V., nec teneras cursu laesisset aristas V., l. robur cuspide V., ah, ne te frigora laedant V. o da bi mraz ne škodoval tvojemu zdravju!, zonā l. collum H. zadaviti (obesiti) se, signum lagoenae H. (o človeku, ki skrivaj pije iz nje), hominem vulnere l. O. raniti, Venus a cuspide laesa, vipera laesa pede, medullas telo laedere O., corpore non laeso O. nepoškodovan, laedentia pectus vincula O. žuleče, ut teneros laedunt iuga prima iuvencos O., herbas morsu l. O. (o)glodati, frondes laedit hiems O., grandine laesa Ceres O., laeditur ferrum O. se skrha, laedi O. (o telesnih udih) obole(va)ti, l. aliquem dente Ph., laesus nube dies Lucan. zamračen, pomračen, smaragdi sole laeduntur Plin., thymum laeditur imbribus Plin., si ignis alienum segetem vel vineam laeserit Dig.; pesn. pren.: l. oscula H. onečastiti, (o)skruniti, quae laedunt oculum H. ali oculos hoc meos laedit Sen. ph. boli, žali, si te pulvis strepitusque rotarum, si laedit caupona H. če ti mrzi, če ti je zoprn, če ne maraš, cantantes licet usque — minus via laedit — eamus V. pot je manj nadležna, je manj dolgočasna, qui tectos laesit amores, laedit amore pari O. škoduje, laesus ignis O. moten.

    3. metaf. (raz)žaliti, (u)žaliti, kvariti, prizadeti (prizadevati), škoditi komu, oškodovati koga, včasih tudi = odkupiti (odkupovati) se komu, povzročati komu težave, nadlegovati koga: facto nunc laedat licet Pl., minime multos l., si perget l. Ter., quia laesit prior Ter., nulli os l. Ter. nikogar ne žaliti v obraz, l. Pisonem, neminem iniuste, Caecinam periurio suo Ci., testimonio aliquem l. Ci. pričati proti komu, non minus nos stultitia illius sublevat quam laedit inprobitas Ci., diutius suspicionibus obscuris laedi famam suam noluit Ci., nullā laesus iniuriā Ci., laesa dignitas Ci., laedere aliquem in eo Ci. (v tem =) s tem, l. fidem Ci., C., H. zvestobo prelomiti, besedo prelomiti, ne držati besede, si quem timor armorum Caesaris laederet C. če bi koga vznemirjal, nullas inimicitias gessit, quod neque laedebat quemquem neque … N., laesa pietas N., Marius … singulos modo, modo universos laedere S., l. foedus V. (pre)kršiti, tristi l. versu aliquem H., tunc tua me infortunia laedent H. me bo tvoje trpljenje bolelo (ganilo), l. numen deorum H. varati voljo bogov, rogati se volji bogov, laesum numen O. razžaljeno božanstvo, laesum pectus O., laesus pudor O. razžaljena sramežljivost (ali oskrunjena nedolžnost), laesa maiestas Sen. rh. veleizdaja, laedere famam suam Plin. iun., pudicitiae eius famam nihil quidem praeter Nicomedis contubernium laesit, gravi tamen et perenni opprobio Suet., res laesae Sil. nadležnosti, zoprnosti.
  • latir bíti, tolči, utripati; (ob)lajati