Franja

Zadetki iskanja

  • Āpulēius (slabše Appulēius) 3 Apulej(ev), rim. plebejsko rodbinsko ime,

    1. L. Apuleius Saturnīnus Lucij Apulej Saturnin, demagog in tr. pl.; l.101 in 100 je predlagal zakon, po katerem naj bi Marijevim vojakom podelili zemljišča v Galiji (lex agraria), ter zakon, po katerem naj bi kaznovali vsak upor zoper ljudske tribune kot zločin žalitve veličanstva (lex de maiestate); po senatovi zaroti ga je umorilo razdraženo ljudstvo: Ci. idr.

    2. L. Ap. Saturnīnus Lucij Apulej Saturnin, l.69 je poveljeval pod Metelom na Kreti in l.58 upravljal Makedonijo: Ci. — Iz tega rodu pa ni bil L. (?) Apuleius Lucij (?) Apulej iz Madavre v Afriki, rim. pisatelj, roj. ok. l.125 po Kr.; njegova dela so ohranjena: Aug., Non. — Kot adj.: Apuleia lex Ci. idr. zakon ljudskega tribuna Lucija Apuleja = lex de maiestate; adj. Āpulēiānus 3 Apulejev, apulejski: pecunia M. Antonius ap. Ci. nekega sicer neznanega Marka Apuleja, seditio Fl. ljudskega tribuna Lucija Apuleja, ponderis Apuleiani flumen Sid. pisatelja Lucija Apuleja.
  • Aquīlius (Aquīllius) 3 Akvilij(ev), rim. patricijsko in plebejsko rodbinsko ime,

    1. M'. Aquilius Manij Akvilij, konz. l.129, končal je vojno z Aristonikom: Vell., Fl., Iust.

    2. M'. Aquilius Manij Akvilij, sin prejšnjega, bil je Marijev legat l.103, l.101 pa je kot konz. zatrl upor sužnjev na Siciliji, ki ga je vodil Atenion (Athenio); l.88 je bil premagan v mitridatski vojni in po izdajstvu izročen kralju Mitridatu, ki ga je dal privezati na osla, zasmehovati in mu naposled v grlo vliti raztopljenega zlata: Ci., Vell., Fl.

    3. C. Aquilius Gallus Gaj Akvilij Galus, Ciceronov prijatelj, govornik, pravnik; l.66 je bil skupaj s Ciceronom pretor: Ci., Plin.

    4. Aquilius Regulus Akvilij Regul, polbrat govornika Vipstana Mesale, malopriden ovaduh (delator) cesarske dobe: T.

    5. Aquilius Niger Akvilij Niger, rimski zgodovinopisec: Suet.; tudi kot žensko ime: Aquīlia Akvilija: Ci. ep. Adj. Akvilijev: lex (= Gaja Akvilija Galusa) Ci., G.; Od tod adj. Aquīliānus 3 Akvilijev (= Gaja Akvilija Galusa): Icti., definitio Ci.; subst. Aquīliānī -ōrum, m akvilijevci: Varr.
  • ara samostalnik
    1. pravo (vnaprejšnje plačilo dela kupnine) ▸ foglaló, előleg
    vračilo are ▸ foglaló visszaadása, foglaló visszautalása
    plačilo are ▸ foglaló fizetése
    plačati aro ▸ előleget fizet
    položiti aro ▸ foglalót letesz
    ara za nakup premoženja ▸ előleg ingatlan vásárlására
    ara za stanovanje ▸ lakásfoglaló
    Ob podpisu pogodbe se plača deset odstotkov are, preostali del kupnine pa ob primopredaji. ▸ A szerződés aláírásakor tíz százalék előleget kell megfizetni, a vételár fennmaradó részét pedig az átadáskor kell kifizetni.
    Posel je bil s sklenjen s podpisom pogodbe in plačilom are. ▸ Az üzlet a szerződés aláírásával és az előleg kifizetésével köttetett meg.

    2. Ara (ptica) ▸ arapapagáj, ara
    Odšla je v trgovino z malimi živalmi in zagledala čudovito aro. ▸ Elment egy kisállat-kereskedésbe, és meglátott egy gyönyörű arát.
    Prelepa modro-rumena ara se sprehaja po vrtu in ponosno razkazuje svoje lepo perje. ▸ Egy gyönyörű kék-sárga ara járkál a kertben, büszkén mutogatva gyönyörű tollazatát.
  • Arātus -ī, m (Ἄρατος) Arat,

    1. Sikijonec, Klinijev sin, ki je svoje rodno mesto (Sicyōn, Σικύων) rešil Nikoklejevega tiranstva, po l.245 je bil vojskovodja ahajske zveze, l.213 pa po zaroti Filipa III. zastrupljen: Ci.

    2. Arat iz Solov (Soli) v Kilikiji, Teokritov prijatelj, ki je okrog l.270 pri Antigonu Gonatu prepesnil delo slovečega knidskega zvezdoslovca Evdoksa (Φαινόμενα καὶ Διοσημεῖα) v poučno pesem v šestercu, ki sta jo polatinila Ciceron in Cezar Germanik: Ci., O. Od tod adj. Arātēus in Arātīus 3 (Ἀράτειος) Aratov, aratski: carmen Ci., Lact., carmina Ci.; abs.: nostra quaedam Aratea Ci. moj prevod Arata.
  • arbiter -trī, m

    1. očividec, opazovalec, gledalec, sovedec, priča: sine arbitro L., T., sine arbitris L., sine testibus et arbitris Ci., remotis arbitris Ci., L., Cu., submotis arbitris L., arbitris procul amotis S., procul est, ait, arbiter omnis O., locus ab arbitris remotus Ci., secretorum omnium arbiter Cu., omnium arcanorum arbiter Cu., arbiter sermonis T.

    2. jur. razsodnik, ki ni bil nameš-čen po zakonu, temveč so ga v starejši dobi izbrale stranke v sporu, pozneje pa pretor; arbiter razsoja, kakor se mu zdi prav (ex fide bona), iudex po pisanih zakonih: pro communi amico atque arbitro controversias regum componere C., nihil ad id quidem arbitro aut iudice opus est L., utrum iudicem an arbitrum dici oporteret Ci., arbiter litis, decisionis Ci., arbitrum capere Ter., arbitrum sumere Ci., aliquem arbitrum adigere, arbitrum postulare, dare arbitrum, ad arbitrum confugere, uti aliquo arbitro, esse arbitrum in aliquam rem Ci.;

    3. pren.
    a) sodnik: arbiter es formae (Paris) O., pugnae H. vojni razsodnik (βραβευτής): (Mars) arbiter armorum O., arb. pacis et armorum O., arb. pacis ac belli Iust., favor arb. coronae Mart., arb. irae Iunonis (Eurystheus) O.
    b) vladar, voditelj, oblastnik, gospodar: arbiter imperii (Augustus) O., regni, rerum T., an praemia sub dominis, poenas sine arbitro esse? T., elegantiae arbiter (Petronius) T. odločevalec o rečeh dobrega okusa, quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. simpoziarha (βασιλεὺς τοῦ συμποσίου): arb. Hadriae (Notus) H., locus effusi late maris arbiter H., arb. mortis (Plutus) Sen. tr., Taurus arbiter innumerarum gentium Plin., dii populorum arbitri T., arbitri funerum Suet. fr.
  • aretacija samostalnik
    (odvzem prostosti) ▸ letartóztatás
    aretacija osumljencev ▸ gyanúsítottak letartóztatása
    aretacija obtožencev ▸ vádlott őrizetbe vétele
    množične aretacije ▸ tömeges letartóztatások
    nezakonite aretacije ▸ törvénytelen letartóztatások
    odmevna aretacija ▸ híres letartóztatás
    poskus aretacijekontrastivno zanimivo letartóztatási kísérlet
    odrediti aretacijo ▸ letartóztatást elrendel
    zahtevati aretacijo ▸ letartóztatást követel
    nalog za aretacijokontrastivno zanimivo letartóztatási parancs
    upirati se aretaciji ▸ letartóztatásnak ellenáll
    Kmalu po aretaciji je bil odpeljan v ljubljanski pripor. ▸ Letartóztatása után elvitték a ljubljanai fogdába.
    Med aretacijo in sojenjem dne 22. decembra 1930 je preživel 108 dni v zaporu. ▸ Letartóztatása és 1930. december 22-i tárgyalása között 108 napot töltött börtönben.
    Odtlej so v Veliki Britaniji sprožili več preiskav, ki so vodile v aretacije več deset ljudi. ▸ Azóta több nyomozás is indult az Egyesült Királyságban, amelyek több tucat ember letartóztatásához vezettek.
    Izvedli so tudi več aretacij. ▸ Több letartóztatás is történt.
    Povrhu vsega se je še izogibal aretaciji in z avtomobilom ogrožal policistovo življenje. ▸ Ráadásul a letartóztatás elől kitérve a rendőr életét is veszélyeztette autójával.
  • argent [aržɑ̃] masculin srebro; denar; srebrna barva

    d'argent srebrn (tudi figuré)
    pièce féminin d'argent srebrnik
    argent en caisse blagajniška gotovina
    argent blanc srebrn denar
    vif argent živo srebro
    argent (au) comptant gotovina
    argent immobilisé dobro naložen denar
    argent monnayé, sonnant kovani denar
    argent de poche žepnina
    argent vierge čisto srebro
    marché masculin d'argent denarni trg
    rareté féminin d'argent pomanjkanje denarja
    somme féminin d'argent denarna vsota
    homme masculin d'argent sebičen človek
    je n'ai pas d'argent sur moi nimam denarja pri sebi
    il en a pour son argent lahko je zadovoljen s tem, prišel je na svoj račun
    l'argent n'a pas d'odeur vseeno je, odkod prihaja denar
    déposer son argent en banque deponirati, vložiti svoj denar v banki
    il en fut pour son argent bil je ob svoj denar
    je suis à court d'argent sem v denarni stiski
    l'argent est rare za denar je trda
    l'argent lui fond dans la main denar se mu (kar) stopi v roki, mu gre hitro iz rok
    il fait argent de tout on vse spravi v denar
    gagner de l'argent (za)služiti denar
    jeter l'argent par les fenêtres denar metati skoz okno
    manger de l'argent izgubiti denar (pri kaki stvari)
    manquer d'argent biti v stiski za denar
    payer en argent comptant plačati (takoj) v gotovini
    payer en argent frais plačati v bankovcih (ne v obveznicah)
    placer de l'argent à long terme naložiti denar dolgoročno
    prélever de l'argent dvigniti denar
    prendre quelque chose pour argent comptant naivno, slepo kaj verjeti
    prêter de l'argent posoditi denar, dati posojilo
    toucher de l'argent dobiti, prejeti denar
    vous ne verrez pas la couleur de son argent on vam ne bo plačal
    nous en voulons pour notre argent hočemo priti na svoj račun
    le temps c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato
  • argentum-ī, n (prim. gr. ἀργός svetel, ἀργής belo žareč, razbeljen, ἄργιλ[λ]ος bela glina = lat. argīl[l]a, gr. ἄργυρος)

    I.

    1. srebro: ignotum argenti pondus et auri V., vilius argentum est auro, virtutibus aurum H., fulgenti splendere auro atque argento Cat., erat ea navis plena argenti facti atque signati Ci. oblikovanega in kovanega; naspr. argentum infectum L. v palicah.

    2. met.
    a) srebrna posoda, srebrno posodje, srebrnina: ingens argentum mensis V., argentum ad vescendum factum L. namizna srebrnina, cenabat apud eum, argentum ille apposuerat Ci. namizno srebrnino, argenti optimi caelati grande pondus Ci. cizeliranega, naspr. argentum purum Ci., Plin. iun. ali lēve Iuv., hunc capit argenti splendor, stupet Albius aere H.
    b) srebrn denar: arg. bigatum L. srebrni denariji z motivom dvovprege, Oscense L. oskovski denariji, argentum aere solutum est(po zakonu L. Valerija Flaka, ki je bil consul suffectus l.86, se je namesto s srebrnimi denariji plačevalo z bakrenimi sesterciji) S., argentum quoque magis quam aurum sequuntur T. srebrn denar, srebrniki — zlat denar, zlatniki; sinekdoha denar nasploh: Ter., ratio quidem hercle apparet; argentum οἴψεται Pl. račun se sicer ujema, a denarja ni, exercitum argento fecit S. ap. Sen. ph., negotiandi causā argentum in zonis habere L., argento parata mancipia L., multum enim differt, in arcane positum sit argentum, an in tabulis debeatur Ci., cum tu argento post omnia ponas H. —

    II. argentum vivum živo srebro: Vitr., Plin.
  • Arginūsa -ae, f (Ἀργινοῦσα) Arginuza, kraj v Frigiji, kjer je bil usmrčen Alkibiad: Plin.
  • argūmentum -ī, n(arguere)

    1. dokaz(ilo), (dokazni) razlog: Sthenium sine ullo argumento ac sine teste damnavit Ci., Galli negant, at vis argumentorum coarguit Ci., argumenta atque indicia sceleris Ci., argumenta et rationes Ci. dokazi in sklepi, argumenta ratione concludentia Ci. dokazi z razumskim sklepanjem, signa atque argumenta Pl. ali signa rerum et argumenta Q. stvarni dokazi in krivdo dokazujoči razlogi, tako tudi: res ipsa tot tam claris argumentis signisque lucet Ci.; ut intellegatis, certissima accipite argumenta Ci., argumentum parum potens Sen. ph. premalo prepričevalen dokaz, argumenta potentissima Q.; afferre argumenta, astringere breviter argumenta Ci., argumenta ducere ab (ex) aliqua re Q., aliquid est argumento Ci., L. ali (satis) magno ali maximo argumento Ci. je (služi) v... dokaz, quo argumento? Pl. iz kakega razloga? kako to misliš? uti argumento sensus sui Ci. iz svojega čutnega zaznavanja (iz svoje izkušnje) dobivati dokaz, si in omne argumentum modestiae fingimur Sen. ph. če se poskušamo na vsak način izkazati za ponižne; pren. znak, znamenje: odii Ci., amoris Petr., quae res pertenui argumento patefacta est Ci., magno argumento est me fuisse moderatum Ci. dokazuje, jasno kaže, tibia et cantus animi laeti argumenta O.

    2. met. opis(ovanje), pripoved, povest, basen, zgodba: argumentum est ficta res, quae tamen fieri potuit Ci., cuius contionis primum universum argumentum... audite Ci. celostni opis, sunt... in columnarum spiris insculptae nominum eorum argumento lacerta atque rana Plin. za označitev njunih imen, hoc argumentum docet (monet) Ph. ta basen uči = ό λόγος δηλοῖ, hoc argumento Ph. v tej basni, argumenta inferorum Suet. zgodbe iz podzemlja; pren. (o umetninah) ploskoviti relief, poglobljeni relief, ploskorez, (bajeslovni) obraz, upodobitev, podoba: ex ebore diligentissime perfecta argumenta erant in valvis Ci., clipeum... Io auro insignabat, iam saetis obsita, iam bos, argumentum ingens V.,(crateram) longo caelaverat argumento O. je bil vanj vrezal dolgo zgodbo, vetus in telā deducitur argumentum O. v tkanino se tke stara zgodba, si argumento (Parrasi tabulae) offenderetur Suet. ako bi ga žalil predmet.

    3. occ. vsebina, snov,
    a) kakega spisa ali govora: epistulae, scribendi Ci. ep., libri Suet., orationis Asc.; prava vsebina: epistula absque argumento et sententia Ci. ep., tabulae... novae quid habent argumenti, nisi... Ci.
    b) kake pesnitve: fabulae Ter., tragoediae Pl., T., mimorum argumenta Ci., argumentum narrare Ter., argumento fabulam serere L. po kaki snovi v celoto spojiti, sumque argumenti conditor ipse mei O. in ustvarjam si sam snov svojih pesmi.

    4. met. dramsko delo, gledališka igra (tragedija ali komedija): tragici poëtae, cum explicare argumenti exitum non potestis, ad deum confugitis Ci. če ne morete dokončati svoje igre, se pa zatečete k bogu (=„ex machina“); pren. komedija = slepilo: auctor argumenti L., nocturnum hoc fictum et compositum argumentum L.
  • arguō -ere -uī (-ūtum -ūtus -uitūrus)

    1. jasno prikazati, (po)kazati, neovrgljivo trditi, dokaz(ov)ati: non ex auditu arguo Pl., ego, ut tu arguis, agricola Ci., tute argue, quae dicis Ap.; z ACI: arguis occisum esse a Rabirio Saturninum Ci., in vinclis cives Romanos necatos esse arguo Ci., speculatores, non legatos venisse arguit L.

    2. pren.
    a) ovaditi (ovajati), izda(ja)ti, razode(va)ti, (po)kazati, izkaz(ov)ati, (o)značiti (označevati); le pesn. in neklas.: Cu., Lact., degeneres animos timor arguit V., amantem languor et silentium arguit H.; med.: laudibus arguitur vini vinosus Homerus H. hvaleč vino se kaže za ljubitelja vina, genus arguitur vultu O., apparet virtus arguiturque malis O.
    b) dokaz(ov)ati, da je kaj nedopustno, neumestno, nevzdržno, napačno, kaj ovreči, izpodbi(ja)ti, zavrniti (zavračati), grajati: leges... dedit..., quas ne usus quidem longo tempore, qui unus est legum corrector, experiendo argueret L., velut arguens rumorum de se temeritatem Suet., quod et ipsum Fenestella arguit Suet.; z ACI: primusque (Pythagoras) animalia mensis arguit inponi O. je bil zoper to, da...; (o osebah) dolžiti koga zmote, dokaz(ov)ati komu zmoto, da se moti: Plinium arguit ratio temporum Suet., ut (Tiberius) sua confessione argueretur T.
    c) dolžiti, obdolžiti (obdolževati), (o)kriviti koga česa: arguis fatentem; non est satis, accusas Ci., servos... neque arguo neque purgo Ci., qui arguunt L. tožilci, tožniki, qui arguuntur L. obtoženci, okrivljenci, quod reos, ne apud praefectum urbis arguerentur, ad praetorem detulisset T., indicasse est detulisse; arguisse accusasse et convicisse Ulp. (Dig.); z objektnim in predikatnim acc.: filium falsum arguere S. ap. Prisc., Britannicum fratrem... ut subditivum apud patrem arguere conatus est Suet., hunc ut dominum et tyrannum, illum ut proditorem arg. Iust.; v pass. z dvojnim nom.: cum neuter ab eo... mentitus argui posset Vell., qui non rite creatus tribunus arguebatur Q.; (krivda) z gen. criminis: aliquem tanti facinoris, summi sceleris Ci., senatus nec liberat eius culpae regem neque arguit L., qui occupandae rei publicae argui non poterant T.; z abl. criminis: te hoc crimine non arguo Ci., apertum crimen, quo argui posset N.; z de: quaerere de eo crimine, de quo arguatur Ci., de quibus quoniam verbo arguit, verbo satis est negare Ci.; z notranjim obj. kaj kot kaznivo dokazovati ali grajati, kaj očitati, česa dolžiti: hoc ipsum, quod nos arguimus Ci., culpa, quam arguo L., dum arguunt in eo regni votuntatem Vell., venenum arguis Q., arguebat et perperam editos census Suet., taciturnitatem pudoremque pro tristitia et malignitate Suet. grajati kot...;v pass.: multa sunt falsa, quae argui possunt Ci. česar moreš dolžiti človeka; z dvojnim acc.: egomet haec ted(=te) arguo Pl., id, quod me arguis Ci., id unum ex iis, qui sibi rem aperuisset, arguere sese paratam esse L.; z inf. ali ACI: quae me arguit hanc domo ab se surripuisse Pl., corruptum a rege capere Cymen noluisse arguebant N.; v pass. z NCI: occidisse patrem Sex. Roscius arguitur Ci., auctor illius iniuriae fuisse arguebatur Ci. — Od tod adj. pt. pf. argūtus 3, adv.- ē jasno (razločno, očitno) se kažoč; od tod

    1. (telesno)
    a) očem izrazit, živ, živahen, ognjevit: oculi Ci., O., ocelli O., manus minus arguta Ci., illi (equo) argutum caput (est) V., solea Cat.
    b) nav. pesn. ušesom glasen, zvonek, zveneč, brneč, šumeč ipd.: linguae Naev. ap. Nov. glasni, blebetavi, facunditas Pl. zgovoren jezik, hirundo, olores V. ali aves Pr. ali passer Mart. čivkajoč, ščebetajoč, cicadae Mart. cvrčeči, fistula V., serra V. vreščava, aes Mart., aera Sil., pecten V. šušteč, ilex V. ali gramen Col. ali calami Sil. šumeč, nemus V. od pastirskih pesmi odmevajoč, forum O. hrupni, dolor, blanditia Pr. glasna; met. o osebah (= λιγύς) glasen, speven, zgovoren, besedit; (v slabem pomenu) blebetav: civis Pl., doctor argutae fidicen Thaliae H., argutae properet Neareae... cohibere crinem H., poetae H., Tibullus Mart.; subst.: arguti et cauti Pl. oprezni blebetači.
    c) vohu ali okusu oster, pronicav: odor argutior Plin., sapores Mart., Pall.

    2. pren. v duševnem oziru
    a) jasen, pomenljiv: omen Pr., argutissima exta Ci.
    b) natančen, podroben, obširen: litterae argutissimae Ci. ep., sedulitas (scribendi) nimium arguta Caelius in Ci. ep.
    c) bistroumen, ostroumen, tankočuten, globokomiseln, duhovit, dovtipen: sententiae Ci., verborum ambitūs Ci., poëma... ita elegans, nihil ut fieri possit argutius Ci., dicta argutissima Ci., iudicis argutum acumen H., arguti epigrammaton libelli Mart., argute obrepere Pl., argute loqui Ca. fr. ali conicere, dicere, disserere, respondere Ci., aliquid dicere argutius Ci., de aliqua re argutissime disputare Ci., argutissime in scholis praecipere N. ap. Lact.; o osebah: argutus orator Ci., quis (Catone) in sententiis argutior? Ci.; (v slabem pomenu) premeten, pretkan, presukan, zvit: calo, meretrix H., argutissimi milites Veg.; v besedni igri pri Pl. (Pseudol. 746):ecquid argutust (=argutus[adj.] est)? ali je zvit? malorum facinorum saepissime (sc. argutus)est je bil obtožen; prim.: dedecoris a viro argutam(pravi pt. pf.) meo Pl. (Amphytr. 883).

    Opomba: Argūtus kot pravi pt. pf. dobimo le pri Plavtu, sicer se ta pt. nadomešča z accūsātus 3; inf. fut. pass. argūtum īrī: P. F.; pt. fut. act. arguitūrī (nom. pl. masc.): S. ap. Prisc., neizpričano argūtūrus: Prisc.
  • arhitekt samostalnik
    1. (kdor načrtuje gradbene projekte) ▸ építész
    slaven arhitekt ▸ híres építész
    znamenit arhitekt ▸ neves építész
    ugleden arhitekt ▸ tekintélyes építész
    znan arhitekt ▸ ismert építész
    diplomirani arhitekt ▸ okleveles építész
    stvaritev arhitekta ▸ építész alkotása
    opus arhitekta ▸ építész életműve
    delo arhitekta ▸ építész műve
    združenje arhitektov ▸ építészek szövetsége
    poklic arhitekta ▸ építész foglalkozás, építész szakma
    razstava arhitekta ▸ építész kiállítása
    projekt arhitekta ▸ építész projektje
    skice arhitekta ▸ építész vázlatai
    risbe arhitekta ▸ építész rajzai
    stavba arhitekta ▸ építész épülete
    atelje arhitekta ▸ építész műterme
    najeti arhitekta ▸ építészt megbíz
    sodelovanje z arhitektom ▸ építésszel együttműködik
    natečaj za arhitekta ▸ építész pályázat
    Po približno enem letu gradnje se že kaže približen obris tistega, kar so si zamislili arhitekti. ▸ Egy évnyi építkezés után már nagyjából kezdenek kirajzolódni az építészek által elképzelt épület körvonalai.

    2. (snovalec; idejni vodja) ▸ hajtómotor, kitervelő, kovács
    glavni arhitekt uspehakontrastivno zanimivo a siker fő kovácsa
    Kot še poroča francoska tiskovna agencija, je bil Pfizer v preteklih nekaj letih večkrat arhitekt agresivnih, a ne vedno uspešnih poslovnih odločitev. ▸ A francia hírügynökség jelentése szerint az elmúlt néhány évben a Pfizer többször is agresszív, de nem mindig sikeres üzleti döntéseket hozott.
    Bil je sploh eden glavnih arhitektov napada na Irak leta 2003. ▸ A 2003-as Irak elleni támadás egyik fő kitervelője volt.
    Nekdanji premier velja za glavnega arhitekta gospodarskega vzpona še pred tremi desetletji zelo nerazvitega kmetijskega otoka. ▸ Az egykori miniszterelnök a három évtizede még igen fejletlen mezőgazdasági sziget gazdasági fejlődése fő hajtómotorjának számít.
  • Ariobarzānēs -is, acc. -em in-ēn, m (Ἀριοβαρζάνης) Ariobarzan, srednjeazijsko moško ime,

    1. okoli l.380 Farnabazov podsatrap v Frigiji, ki se je pozneje uprl svojemu kralju Artakserksu II. in obdržal svoje kapadokijsko-pontsko kraljestvo do smrti (l.336): N.

    2. satrap v Perzidi in poveljnik Darija Kodomana; premagal in pregnal ga je Aleksander Vel.: Cu.

    3. ime več kapadoških in armenskih kraljev:
    a) Ar. I. Φιλορωμαῖος (Rimljanoljub), l.92 od rim. senata postavljen za kralja Kapadokije, vojskoval se je z Mitridatom: Ci., L. epit., Iust.
    b) njegov sin Ar. II. Philopator (Filopator, Očetoljub), kapadoški kralj, ki je imel mnogo težav z nemiri in upori svojih podanikov, umrl l.51, najbrž zahrbtno umorjen: Ci., S. fr.
    c) njegov sin Ar. III., od rim. senata je bil postavljen za kralja Kapadokije, Ciceronov prijatelj l.51, ko je bil ta pretor v Kilikiji, Pompejev pristaš, l.45 na Kasijev ukaz usmrčen: Ci. ep., C.
    č) armenski kralj ob Kristusovem rojstvu: T.
  • aristokracija samostalnik
    1. (privilegiran družbeni sloj) ▸ arisztokrácia
    angleška aristokracija ▸ angol arisztokrácia
    dedna aristokracija ▸ örökletes arisztokrácia
    pripadnik aristokracije ▸ arisztokrácia tagja
    fevdalna aristokracija ▸ feudális arisztokrácia
    Lov je bil vedno pravica aristokracije. ▸ A vadászat mindig is az arisztokrácia kiváltsága volt.

    2. (izbran krog ljudi) ▸ arisztokrácia
    cerkvena aristokracija ▸ templomi arisztokrácia
    delavska aristokracija ▸ munkásarisztokrácia
    intelektualna aristokracija ▸ értelmiségi arisztokrácia
    duhovna aristokracija ▸ szellemi arisztokrácia
    Na Berkeleyju, Stanfordu in Princetonu je od nekdaj nastajala intelektualna aristokracija, ki ji je bilo namenjeno, da bo vodila ZDA, morda celo svet. ▸ A Berkeleyn, a Stanfordon és a Princetonon formálódott mindig az az értelmiségi arisztokrácia, amelynek az USA, sőt talán az egész világ irányítását szánták.
    Jane Fonda se je leta 1937 rodila v samo aristokracijo ameriške filmske industrije. ▸ Jane Fonda 1937-ben az amerikai filmipar arisztokráciájába született bele.

    3. (oblika vladavine) ▸ arisztokrácia
    Monarhiji je sledila dolgotrajna aristokracija in tej se je leta 594 pr. n. št. uprl Solon. ▸ A monarchiát az arisztokrácia hosszan tartó uralma követte, és i. e. 594-ben Szolón ez ellen lázadt fel.

    4. (aristokratskost) ▸ arisztokrácia
    aristokracija duha ▸ a szellem arisztokráciája
    Črna barva izraža aristokracijo duha. ▸ A fekete szín a szellem arisztokráciáját tükrözi.
    Z zamislijo aristokracije duha bi radi poudarili, da vendarle obstajajo tudi višje vrednote, h katerim se lahko človek zateče v teh zbanaliziranih, potrošniških časih. ▸ A szellem arisztokráciájának elképzelésével azt szeretnék hangsúlyozni, hogy mégiscsak léteznek magasabb értékek, amelyekhez az ember menekülhet ebben az egyre banálisabbá váló fogyasztói korban is.
  • Aristonīcus -ī, m (Ἀριστόνικος) Aristonik,

    1. tiran v Metimni na Lesbu: Cu.

    2. nezakonski sin pergamskega kralja Evmena II.; skušal si je prisvojiti pergamsko državo, ko jo je bil njegov polbrat Atal (Attalus) l.133 zapustil Rimljanom; l.129 je bil v Rimu obglavljen: Ci., S. fr. idr.
  • Aristotelēs -is in-ī, acc. -em in-ēn, m (Ἀριστοτέλης) Aristotel, slavni filozof iz mak. mesta Stagire, sin Nikomaha, osebnega zdravnika mak. kralja Aminta, Platonov učenec; živel je od l.367 do 347 v Atenah, po l.343 je kot vzgojitelj Aleksandra Vel. bival na mak. dvoru in naposled od l.335 do322 zopet v Atenah kot načelnik peripatetske šole, ki jo je bil ustanovil: Varr., Ci., Q., Ap. Od tod adj.

    1. Aristotelēus (Aristotelīus) 3 (Ἀριστοτέλειος) Aristotelov, aristotelski: vis, ratio Ci.

    2. Aristotelicus 3 =Aristoteleus: Aug.
  • armada samostalnik
    1. (vojska) ▸ hadsereg, haderő
    nemška armada ▸ német hadsereg
    poveljnik armade ▸ hadseregparancsnok
    pripadnik armade ▸ hadsereg tagja
    druga armada ▸ második hadsereg
    poslati armado ▸ hadsereget küld
    poraziti armado ▸ hadsereget lever
    premagati armado ▸ hadsereget legyőz
    obkoliti armado ▸ hadsereget körülzár
    pridružiti se armadi ▸ hadsereghez csatlakozik
    poveljevati armadi ▸ hadsereget vezényel
    služiti v armadi ▸ hadseregben szolgál
    vstopiti v armado ▸ hadseregbe belép
    Povezane iztočnice: ekspedicijska armada, španska armada

    2. (velika skupina) ▸ sereg
    armada brezposelnih ▸ munkanélküliek serege
    armada navijačev ▸ szurkolók serege
    Bil je poročen, po vsej Angliji pa je vzdrževal še armado ljubic. ▸ Noha nős ember volt, Anglia-szerte szeretők tucatjait tartotta fenn.
  • armato

    A) agg.

    1. oborožen:
    era armato di pistola oborožen je bil s pištolo
    a mano armata z orožjem v roki
    le forze armate oborožene sile

    2. opremljen (tudi pren.):
    essere armato di buoni propositi imeti dobre namene

    3. tehn. armiran:
    soffitto armato armirani strop

    B) m (zlasti pl.) vojak
  • Arrhidaeus, Arridaeus, Āridaeus -ī, m (Ἀῤῥιδαῖος) Aridaj, nezakonski sin Filipa II. in plesalke Filine (Φιλίννη) iz Larise, po smrti Aleksandra Vel. je postal, dasi bebec, mak. kralj, in se poročil z Evridiko; l.317 je bil usmrčen po Olimpijadini zaroti: Cu., Sen. ph., Iust.
  • Ārrūns, slabše Ārūns, -untis, m (etr.) Arunt, predimek posmrtnikov in sploh mlajših sinov (zlasti pri Tarkvinijih); predimek starejših sinov je bil Lars ali Lar.

    1. brat Tarkvinija Priska: L.

    2. mlajši sin Tarkvinija Ošabnega: Ci., L.

    3. Porzenov sin: L.

    4. junak v Enejevi vojski: V.

    5. etruščanski vedeževalec: Lucan.