Franja

white trash [wáittræš] samostalnik
ameriško, pogovorno revno belo prebivalstvo; reven belec

xérès [kerɛs; kserɛs, gzerɛs] masculin belo šeri vino (iz južne Španije)

Xérès masculin mesto v Španiji (v Andaluziji)

zabjelàsati se -ām se (ijek.), zabelàsati se -ām se (ek.) belo zablesteti: zabjelasao se niz zubi

zabjelogláviti se -lòglāvīm se, zabjelòglaviti se -īm se (ijek.), zabelogláviti se -lòglavīm se, zabelòglaviti se -īm se (ek.) zavezati si belo ruto na glavo, znamenje poročene žene

zvjȅzdast -a -o (ijek.), zvȅzdast -a -o (ek.)
1. zvezdast
2. z belo liso na čelu: zvjezdast konj

белокалильный belo žareč, z belim žarom

бі́ло присл., bélo prisl.

лейкоцит m belo krvno telesce

aëtītis -idis, f (ἀετῖτις) aetida, dragulj belo sive barve: Plin.

Āpis -is, acc. -im in -in, abl. Āpi (Āpide le: Paul. Nol.), m (Ἆπις) Apis, sveti črni bik z belo štirioglato liso na čelu, ki so ga Egipčani v Memfidi po božje častili: Ci., T. idr.

argentum-ī, n (prim. gr. ἀργός svetel, ἀργής belo žareč, razbeljen, ἄργιλ[λ]ος bela glina = lat. argīl[l]a, gr. ἄργυρος)

I.

1. srebro: ignotum argenti pondus et auri V., vilius argentum est auro, virtutibus aurum H., fulgenti splendere auro atque argento Cat., erat ea navis plena argenti facti atque signati Ci. oblikovanega in kovanega; naspr. argentum infectum L. v palicah.

2. met.
a) srebrna posoda, srebrno posodje, srebrnina: ingens argentum mensis V., argentum ad vescendum factum L. namizna srebrnina, cenabat apud eum, argentum ille apposuerat Ci. namizno srebrnino, argenti optimi caelati grande pondus Ci. cizeliranega, naspr. argentum purum Ci., Plin. iun. ali lēve Iuv., hunc capit argenti splendor, stupet Albius aere H.
b) srebrn denar: arg. bigatum L. srebrni denariji z motivom dvovprege, Oscense L. oskovski denariji, argentum aere solutum est(po zakonu L. Valerija Flaka, ki je bil consul suffectus l.86, se je namesto s srebrnimi denariji plačevalo z bakrenimi sesterciji) S., argentum quoque magis quam aurum sequuntur T. srebrn denar, srebrniki — zlat denar, zlatniki; sinekdoha denar nasploh: Ter., ratio quidem hercle apparet; argentum οἴψεται Pl. račun se sicer ujema, a denarja ni, exercitum argento fecit S. ap. Sen. ph., negotiandi causā argentum in zonis habere L., argento parata mancipia L., multum enim differt, in arcane positum sit argentum, an in tabulis debeatur Ci., cum tu argento post omnia ponas H. —

II. argentum vivum živo srebro: Vitr., Plin.

Arginūssae (Arginūsae) -ārum, f (Ἀργι- νοῦσσαι , sc.νῆσοι z belo glino bogati otoki) Arginuse (-nuze), trije krednati otoki ob eolski obali nasproti otoka Lesbosa, znani po bitki l.406: Ci., Val. Max., Plin.

arvālis -e (arvum) setviščen, setven. Od tod frātrēs arvālēs bratje setviščniki, združba 12 svečenikov, ustanovil naj bi jo Romul na čast Aki Larenciji; ovenčani s klasjem (corona spicea) in oviti z belo čelno obvezo (vitta alba) so 15. V. obhajali setvišča v najstarejših mejah rim. ozemlja in prepevali pesem v saturnijcih, da bi od bogov izprosili rodovitnost: Varr., Fulg.; Plin. jih imenuje arvorum sacerdotes.

bālō -āre -āvī -ātum (onomatop.)

1. meketati, b(l)eketati (oglašanje drobnice): Pl., Q. idr., balet ovis O.; pesn.: balantes hostiae (= oves) Enn. fr.; subst. bālantēs -ium (pesn. -um), f meketavke (= ovce): Lucr., V., Ap.; šalj.: satis balasti Varr. dovolj si bleketal = o ovcah govoril.

2. pren. čvekati: Arn. — Soobl. bēlō -āre: Varr.

bandiēra f

1. zastava, prapor:
alzare, ammainare la bandiera dvigniti, spustiti zastavo
mettere fuori la bandiera izobesiti zastavo
bandiera abbrunata zastava z žalnim trakom
bandiera a mezz'asta zastava na pol droga
alzare bandiera bianca dvigniti belo zastavo; pren. vdati se, odpovedati se čemu
bandiera nazionale državna zastava
bandiera tricolore italijanska trobojnica
battere bandiera navt. pluti pod zastavo
la nave batte bandiera italiana ladja pluje pod italijansko zastavo
bandiera ombra navt. lažna (navadno panamska) zastava
a bandiere spiegate pren. zmagoslavno
andare sotto la bandiera iti k vojakom
abbandonare la bandiera pren. dezertirati
portare la bandiera pren. prednjačiti
il punto, il goal della bandiera šport častni zadetek
voltare, cambiare bandiera pren. spremeniti nazore, preiti na nasprotno stran

2. pren. zastava, znak, simbol:
la bandiera della libertà, del progresso zastava svobode, napredka
candidato di bandiera prestižni kandidat

bel [éu] (-a, -o) weiß
snežno bel schneeweiß, lilienweiß, blütenweiß
bel kot zid, bel kot kreda od strahu ipd.: kreideweiß, käseweiß, geisterbleich
bel kot smrt [leichenblaß] leichenblass
|
mlečno bel milchweiß, milchfarben
biserno bel perlfarben
srebrno bel silberweiß
|
beli: beli kruh weißes Brot, das Weißbrot
beli dan [hellichter] helllichter Tag, ➞ → dan
beli svet die weite Welt
medicina beli lišaj (vitiligo) die Scheckhaut
beli pinot vino: der Weißburgunder
beli štrajk der Bummelstreik
medicina beli tok der [Weißfluß] Weißfluss, der [Scheidenausfluß] Scheidenausfluss
metalurgija beli žar die Weißglut
bela: bela barva das Weiß, die Weißfärbung
bela gniloba die Weißfäule
bela kava der Milchkaffee
bela knjiga das Weißbuch
bela krvnička der Lymphozyt
bela lisa weißer Fleck
bela litina der [Weißguß] Weißguss
bela lužina die Weißlauge
bela moka weißes Mehl
bela magija weiße Magie
bela nedelja weißer Sonntag
bela obreza der Weißschnitt
bela opojnost (sneg) weiße Pracht
bela palica za slepe: der Blindenstock
bela pločevina das Weißblech
bela rasa die weiße Rasse
bela riba der Weißfisch
bela vrana figurativno weißer Rabe
bela žena die Fee, Weiße Frau
|
belo: belo blago - trgovina z belim blagom der Mädchenhandel, der Menschenhandel
belo lepilo (mizarsko lepilo) der Weißleim
belo perilo die Weißwäsche
belo vino der Weißwein
belo zlato das Weißgold
belo črtast [weißgestreift] weiß gestreift
belo lisast [weißgefleckt] weiß gefleckt
|
rastlinstvo, botanika beli javor der Traubenahorn
beli mah das Weißmoos
beli topol die Weißpappel
beli gaber die Weißbuche
beli topol die Silberpappel
bela detelja der Weißklee, Kriechender Klee
bela jelka die Weißtanne, die Edeltanne
bela lilija Weiße Lilie, Madonnenlilie
bela mrtva kopriva der Bienensaug
bela narcisa die Dichternarzisse
bela omela der Hexenbesen
bela smreka die Weißfichte
bela vrba die Weißweide, die Silberweide
|
živalstvo, zoologija beli galeb die Elfenbeinmöwe
beli kit der Weißwal
beli medved der Polarbär
beli netopir die Weißfledermaus
beli volk der Polarwolf
beli gams die Schneeziege
bela lisica der Weißfuchs
bela miš Weiße Maus
bela pastirica Weiße Bachstelze
bela štorklja der Weißstorch
bela uš die Kleiderlaus, die Kopflaus
bela muha die Mottenlaus
|
figurativno bogovi v belem die Götter in Weiß
princ na belem konju der Märchenprinz
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen
vidiš bele miši figurativno du siehst Gespenster

bél white; (čist) clean; (nezagorel) pale; (nepopisan) blank; (pobeljen) blanched; (bel in siv) hoary

béla garda right-wing political movement in Slovenia before and during World War II, the White Guard
pri bélem dnevu in broad daylight
Bela Hiša the White House
béla knjiga politika white paper, White Book
béla kovina white metal, white alloy
bél kruh white (ali wheaten) bread
bélo krvno telesce white corpuscle
béla (mlečna) kava white coffee
béla lisa (na konjskem čelu) blaze
béli medved polar bear
bélo meso white meat
béla obleka whites, white clothing
béla nedelja Low Sunday, the first Sunday after Easter
béla pločevina tinplate
béli premog (figurativno) "white coal", hydroelectric power
béli teden (prodajni) white sale
bél kot sneg snow-white
trgovina z bélimi dekleti white slave traffic
bélo vino white wine
béla vrana (figurativno) a rare thing, rarity, quite an exceptional person
dati črno na bélem to put down in black and white
imam to črno na bélem I have it in black and white
napraviti bélo to make white
bélo pobarvati to dye white
pokazati kaj črno na bélem to show something in black and white

bél (-a -o)

A) adj.

1. (take barve kot sneg) bianco:
bel konj, labod cavallo bianco, cigno bianco
bel kot mleko, sneg, zid bianco come il latte, la neve, come un cencio
belo-modro-rdeča zastava la bandiera (bianco-azzurro-rossa) slovena
bela zastava bandiera bianca

2. (svetle barve) bianco; chiaro; pallido:
bela polt carnagione bianca
mrtvaško bel di un pallore mortale
beli gospodarji i padroni bianchi (di razza bianca)
beli kruh pane bianco
bela kava caffelatte
bela moka farina bianca
belo vino vino bianco
beli lasje capelli bianchi, canuti
sredi belega dne in pieno giorno
biti pokonci do belega dne passare la notte in bianco
to je jasno kot beli dan chiaro come la luce del giorno

3. (nepopisan; neraziskan) bianco:
bel list pagina bianca
bele lise na zemljevidu zone bianche sulla carta (geografica)

4. polit. bianco:
bela garda guardie bianche
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beli kontinent il continente bianco, l'Antartico
beli menihi monaci bianchi, cistercensi
beli premog carbone bianco
Bela hiša la Casa Bianca
knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
publ. bela kuga peste bianca
bela smrt morte bianca
biti bela vrana essere una mosca bianca
trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
biol. bela krvnička, belo krvno telesce globulo bianco
bot. beli gaber carpine (Carpinus betulus)
beli javor acero bianco (Acer negundo)
beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
bela omela vischio (Viscum album)
gastr. bela riba pesce bianco
belo meso carni bianche
grad. beli cement cemento bianco
kem. beli fosfor fosforo bianco
bela galica vetriolo bianco, solfato di zinco
med. beli tok fiori bianchi, leucorrea
metal. beli žar calore bianco
bela kovina metallo bianco
min. beli svinčenec carbonato di piombo
polit. bela knjiga libro bianco
rel. bela barva colore bianco (nella liturgia)
šah. bela figura figura bianca
belo polje casa, casella bianca
trg. bela posoda vasellame di porcellana
zool. beli medved orso bianco (Thalarctos maritimus)

B) béli (-a -o) m, f, n šah.
beli ima potezo il bianco muove
voj., hist. beli guardie bianche
pog. ni črhnil, ni zinil ne bele ne črne è stato muto come un pesce, non ha aperto bocca
dati črno na belem mettere nero su bianco
liter belega un litro di (vino) bianco
nevesta v belem la sposa in bianco, vestita di bianco

bél blanco

pri belem dnevu en pleno día
bela barva (color m) blanco m
v belo oblečen vestido de blanco
bela knjiga (politika) Libro m blanco
bel kruh pan m blanco
belo meso carnes f pl blancas
bela nedelja Domingo m de Cuasimodo
belo perilo ropa f blanca
beli premog hulla f blanca
bela pločevina hoja f de lata, hojalata f
beli teden (trg) semana f blanca
beli tok (med) flujo m blanco, leucorrea f
belo vino vino m blanco
bela vrana (fig) mirlo m blanco
bela smrt la muerte en las nieves (por congelación)

belare

A) v. intr. (pres. bēlo)

1. beketati, blejati, meketati

2. pren. cmeriti se, vekati:
il bambino non smette di belare otrok se kar naprej cmeri; brbljati

B) v. tr. pren. jokavo, osladno, prisiljeno deklamirati