Franja

romper (pretekli deležnik: roto) od-, pre-, z-lomiti, razbiti (se), raztrgati (se), prekiniti (se); izkrčiti, obdelati; utreti (pot); podreti; odpreti se; napóčiti; nenadoma se odločiti; začeti

romper los cristales okna razbiti
romper el encanto razrešiti čar
romper el fuego (voj) začeti streljati
romper las hostilidades začeti sovražnosti
romper las relaciones prekiniti odnose (zveze)
romper el vuelo vzleteti
romper a hablar začeti govoriti
romper con alg. prelomiti s kom
romper en bruhniti v
romper por todo iti čez vse ovire
al romper el día ob dnevnem svitu
romperse zlomiti se, razbiti se
romperse la cabeza glavo si beliti

rompere^*

A) v. tr. (pres. rompo)

1. lomiti; odlomiti; razbiti, razbijati:
rompere un ramo odlomiti vejo
rompere un osso zlomiti kost
rompere l'anima, i corbelli, le palle, le scatole, le tasche (a) vulg. nadlegovati koga
rompersi il capo pren. beliti si glavo
rompere la faccia, le ossa a qcn. pren. komu prešteti kosti
rompersi le gambe pren. nahoditi se
rompersi l'osso del collo, la schiena pren. garati; hudo pasti; propasti
rompere le righe pren. zaključiti sejo, zborovanje
rompete le righe! voj. voljno!

2. utreti, utirati si pot:
rompere la folla preriniti se skozi množico

3. kvariti, pokvariti (tudi pren.):
rompere l'orologio pokvariti uro
rompere l'incantesimo pren. pokvariti vedro razpoloženje, prijetno vzdušje

4. prekiniti, prekinjati (tudi pren.):
rompere il silenzio prekiniti molk, tišino
rompere gli indugi odločiti se
rompere i ponti, romperla (con) pren. prekiniti, raziti se (s, z)

5. pren. prelomiti, prekršiti:
rompere la tregua prekršiti premirje
rompere un patto; prekršiti dogovor

B) v. intr.

1. prekiniti (s kom), spreti se (s, z)

2. vulg. nadlegovati; tečnariti

3. izbruhniti, planiti:
rompere in pianto bruhniti v jok

4. poplaviti, poplavljati, prestopiti bregove

C) ➞ rompersi v. rifl. (pres. mi rompo) zlomiti se; razbijati se; razklati se
PREGOVORI: chi rompe paga e i cocci sono suoi preg. krivec poravnaj škodo

scervellarsi v. rifl. (pres. mi scērvello)
scervellarsi (su, intorno a) beliti, razbijati si glavo (s čim)

seso moški spol možgani; figurativno razum, pamet

seso de ternera telečji možgani
calentarse (ali devanarse) los sesos glavo si beliti, tuhtati
perder el seso (fig) glavo izgubiti

soufrer [sufre] verbe transitif žveplati

soufrer une vigne, du vin, des tonneaux žveplati trto, vino, sode
soufrer de la laine beliti volno z žveplanjem

stillare

A) v. tr. (pres. stillo)

1. kapljati

2. pren. pog.
stillarsi il cervello beliti si glavo

B) v. intr. kapljati

tēsta f

1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
a testa scoperta gologlav
dalla testa ai piedi od nog do glave
lavata di testa pren. ostra graja
abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
avere mal di testa imeti glavobol
gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
rompersi la testa razbiti si glavo
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
scuotere la testa zmajevati z glavo
segnare di testa šport zadeti z glavo
uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

2. glava, življenje:
domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
rischiare la testa tvegati glavo

3. umet. glava:
una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

4. igre
testa e croce cifra mož
giocare a testa e croce metati cifra mož

5. anat.
testa di Medusa Meduzina glava

6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

7. pren. glava, pamet, um:
lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
passare di testa pozabiti, pozabljati
passare per la testa šiniti v glavo
rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

8. pren. glava, razsodnost, pamet:
di testa razsodno
colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
fare di testa propria delati po svoje
mettere la testa a partito, a posto spametovati se
si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
testa d'asino osel
testa calda vroča glava, vročekrvnež
testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
testa coronata kronana glava, kralj
testa di cuoio član protiteroristične enote
testa dura trma, trmoglavec
testa di gesso pren. slamnati mož
testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
testa matta vročekrvnež
testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
testa vuota praznoglavec
testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
testa d'albero navt. vrhnji del jambora
testa della campana glava zvona
testa di corda konec vrvi
testa del letto zglavje
testa del mattone širina opeke
testa di un missile glava rakete
testa di una pagina vrh strani
la testa di una pezza di tessuto začetek bale
testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
vettura di testa železn. prednji vagon
in testa al treno v prvem vagonu

12. glava, glavica (konec, zadnji del):
la testa di un chiodo glavica žeblja
la testa di un fiammifero glavica šibice
testa di uno spillo glavica igle
la testa di una vite glavica vijaka

13. bot. glavica:
testa d'aglio glavica česna
la testa di un fungo klobuk gobe
teste di papavero makove glavice

14. anat. konec:
testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

15. čelo:
la testa di un corteo čelo sprevoda
la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
testa di ponte voj. mostišče
testa di serie šport nosilec skupine
essere alla testa, in testa biti spredaj
essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
passare in testa preiti v vodstvo
tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

16. mehan.
testa di biella ojnična glava
testa di cilindro cilindrska glava

17.
testa a croce križnik

18. glasba glavica (pri noti)
PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah

torturare

A) v. tr. (pres. torturo) mučiti; trpinčiti (tudi pren.):
torturarsi il cervello beliti si glavo, tuhtati

B) ➞ torturarsi v. rifl. (pres. mi torturo) mučiti se; žalostiti se

torturer [tɔrtüre] verbe transitif mučiti, trpinčiti, dati na natezalnico; delati silo (besedilu)

visage masculin torturé od muke spačen, izmučen obraz
la faim les torture lakota, glad jih muči
torturer un texte popačiti besedilo
se torturer le cerveau, l'esprit glavo si ubijati, beliti

triturer [-türe] verbe transitif zmeti, streti, zmrviti

se triturer les méninges, la cervelle, le ciboulot (figuré) (precéj brezuspešno) si glavo beliti, razbijati
triturer du sel streti, zmleti sol

trouble² [trəbl] prehodni glagol
zbegati, vznemiriti, razburiti, preplašiti; zaskrbeti, mučiti, (pri)zadeti; nadlegovati, sitnariti (komu), motiti, privesti (koga) v neprijeten položaj, v težave; prositi (koga) (for za); (redko) (s)kaliti, zburkati (vodo)
neprehodni glagol
vznemiriti se, razburiti se (about zaradi)
mučiti se, trpeti (about zaradi)
(po)truditi se, da(ja)ti si truda

troubled waters figurativno zapleten, težaven položaj
to be troubled about delati si skrbi gledé
to be troubled in mind biti zelo vznemirjen (zmeden, prizadet)
to trouble s.o. at work motiti koga pri delu
to trouble o.s. brigati se za kaj, (po)truditi se za kaj
don't trouble (yourself) ne trudite se; že dobro
to fish in troubled waters v kalnem ribariti
history does not trouble me at all zgodovina mi ne povzroča nobenih težav
may I trouble you for the salt? vas smem nadlegovati, prositi za sol?
don't let it trouble you ne delajte si skrbi zaradi tega!
to trouble one's head about s.th. beliti si glavo zaradi česa
to pour oil on troubled waters figurativno pomiriti razburjenje, narediti mir
my teeth trouble me very much imam hud zobobol

yoke² [jóuk] prehodni glagol
vpreči (žival) v jarem, natakniti (živali) jarem; podjarmiti
figurativno spariti, povezati, združiti (to, with z, s)

yoked in marriage poročèn
neprehodni glagol
biti združen, sparjen; biti oženjen (with z)
skupaj, skupno delati

to yoke one's mind to s.th. beliti si glavo s čim

zerbrechen^* razbiti (intransitiv se); sich den Kopf zerbrechen über beliti si glavo zaradi; zerbrechen an: sie ist zerbrochen an einer Enttäuschung (razočaranje) jo je zlomilo

zergrübeln: sich das Hirn/den Kopf zergrübeln beliti si glavo

заботиться
о чём skrbeti, v skrbeh biti; beliti si glavo

ларчик m skrinjica, omarica;
а л. просто открывался (preg.) stvar je bila kaj preprosta, ni si bilo treba beliti glave

ломать lomiti; razbijati; uničevati;
л. перед кем-нибудь шапку ponižno prositi;
л. себе голову beliti si glavo;
л. комедию igrati komedijo; pretvarjati se;
л. дурака delati se neumnega;
ломить горб (спину) mučiti se s težkim delom;
меня как то ломает trese me (mrzlica);

уснащать, уснастить (o)krasiti;
у. речь словечками soliti govor z dovtipi;
у. речь ругательствами (za)beliti govor z zmerjanjem