Franja

abolitionism [æbəlíšənizəm] samostalnik
boj za odpravo suženjstva

accampare

A) v. tr. (pres. accampo)

1. poslati v boj, na bojno polje; utaboriti (vojsko)

2. pren. postaviti, navesti, navajati:
accampare pretese, ragioni postaviti zahteve, navesti pravice, razloge

B) ➞ accamparsi v. rifl. (pres. mi accampo)

1. razporediti se (na bojišču)

2. utaboriti se

agōn -ōnis, acc. sg. -ōna, acc. pl. -ōnas, m (gr. ἀγών) bojna igra, tekmovalni boj, tekmovanje v raznih panogah pri gr. slavnostih, od Neronovega časa običajno tudi v Rimu (čisto lat. certamen): Plin. iun., Suet.; pren. preg.: nunc demum agon est Suet. šele velja.

agonia f

1. agonija, smrtni boj, umiranje:
essere in agonia biti v agoniji
entrare in agonia pasti v agonijo

2. pren. muka:
aspettarti è stata una vera agonia čakanje nate je bilo prava muka

agonía ženski spol smrtni boj, umiranje, agonija; bojazen, bol, muka; močna želja

agonie [agɔni] féminin smrtni boj, agonija, umiranje

être à l'agonie biti v zadnjih vzdihljajih
l'agonie de la monarchie umiranje, propadanje monarhije

agoníe -i f

1. agonija, smrtni boj, umiranje

2. muka

agònija ž, àgōnija ž (gr. agonia) agonija, boj organizma s smrtjo

agony [ǽgəni] samostalnik
hudo trpljenje, muka; agonija, smrtni boj

agony column časopisni stolpec, v katerem iščejo pogrešane, prosijo za pomoč itn.
to pile on (ali up) the agony močno pretiravati; podaljšati trpljenje, trpinčiti
agony of sorrow srčna bol
agony of suspense mučna negotovost

Arbeitskampf, der, delavski boj

armō -āre -āvī -ātum (arma)

1. oborožiti (oboroževati) koga: milites C., copias S., exercitum L., multitudinem hominum Ci., qui refugerant, armandos vestiendosque curat N., hostium copias armatas conspexit C., armarae manūs (= desnice) S., arm. manus adversum deos S. fr., dextram patris in filiam L., servos in (contra) dominum Ci., armare se coepisse Cu. stopiti pod orožje, prije(ma)ti za orožje, tako tudi: milites armari iubet C.; pesn.: agrestīsque manūs armat sparus V., armati terram exercent V. (stari Rimljani so priganjali vole pri oranju z obrnjeno sulico); z abl. instrumenti: armare gladiis dextras, aliquem telis, saxis L., multitudo facibus armata L., spoliis se quisque recentibus armat V.; čemu? s praep.: Asiam Europamque ad funestum bellum L., ad occidendum iam armatum esse Sen. ph., manūs (= svoje roke) in alicuius perniciem Plancus in Ci. ep.; z dat.: bello armantur equi V.

2. occ.
a) za boj (vojno) opremiti (opremljati), narediti koga pripravljenega (sposobnega) na (za) boj (vojno): (Hannibal) regem armavit... adversus Romanos N., muri propugnaculis armabantur L., urbs armata muris Ci., Pompeium senatus auctoritas, Caesarem militum armavit fiducia C., in hunc unum tota res publica armata est Ci., armare in proelia fratres V. na boj priganjati.
b) kaj s čim opremiti, oskrbeti: thecam calamis Mart.; navt. (ladje) opremiti (opremljati), ovrviti, za izplovitev pripraviti (pripravljati): armare classem L., V., navis... armata egregie L., myoparonem ornatum atque armatum dederunt Ci., naves ad hunc modum factae armataeque C.

3. pren. oborožiti (oboroževati), opremiti (opremljati) s čim: lex accusationem armat Ci., cogitavit, quibus rebus accusatorem armaret Ci., arm. temeritatem... multitudinis auctoritate publicā Ci., magistratūs deorum religione Ci., armare se eloquentiā Ci., se armat imprudentiā Dionis N. uporabi Dionovo neprevidnost kot orožje, Archilochum rabies armavit iambo H. Arhilohu je dala... jamb za orožje, qua (arte) semper armatus T.; arm. aliquem ad omnia Ci., aliquem in fata parentis O.; pesn.: arm. calamos (sagittas Iust.), veneno V. s strupom namazati, zastrupiti. — Od tod adj. pt. pf. armātus 3

1. oborožen, v popolni bojni (vojaški) opravi, opremljen (za boj): quos aliquamdiu inermes timuissent, hos postea armatos... superassent C., sed perinde valebit, quasi armatissimi fuerint Ci., tam tibi par sum quam multis armatissimis nudi aut leviter armati Sen. ph., mihi dederunt (dii) armato togatoque, ut vos... defenderem L. v vojni in mirovni opravi = v vojni in miru, cohors armata (naspr. togata) T., armatae classes V.; met.: vis armata Icti. oborožena sila, armatae rei scientissimus et togatae Amm. kaj izveden v vsaki vojni in mirovni umetnosti, armati anni Sil. vojna leta; subst. armātus -ī, m oboroženec, vojak; kolekt.: pelices... cum armato (= cum armatis) vivere adsuetae Cu.; večinoma v pl.: armatos in litore exponere L., X milia armatorum completa sunt N., navem triremem armatis ornare N., armatos fudit equus (trojanski) V., bini armati, agmen armatorum Cu.

2. pren. oborožen s čim: animum tamquam retinet armatum Ci., armati animis iam esse debemus Ci., erat incredibili armatus audaciā Ci., mens armata dolis Sil., illum maluerim aliquo modo mitiorem, quam te isto modo armatiorem Aug.

Barrikadenkampf, der, Barrikadenkrieg, der, boj na barikadah

Befreiungskampf, der, osvobodilni boj

Bekämpfung, die, boj proti, pobijanje, von Schädlingen/Infektionen: zatiranje, einer Krankheit: zdravljenje, odpravljanje

bēstia -ae, f

1. žival kot brezumno bitje (naspr. človek): bestiae volucres, nantes, agrestes, cicures, ferae Ci., mutae Ci., L., fera bestia Corn., N., L., Cu., genus bestiarum Plin. živalstvo; pren.
a) kot psovka človeku živina, žival, beštija: mala tu es bestia Pl.
b) šalj. mala bestia (= caper) o smradu po kozlu, ki veje izpod pazduhe: Cat.

2. occ. divja žival, grabežljiva žival, zver(ina): immanitate bestias vincere Ci.; poseb. o zvereh, namenjenih za bojevanje v cirkusu z gladiatorji in zločinci: L., Sen. ph., aliquem bestiis obicere Ci. ep., pugnare (depugnare) cum bestiis Icti., ad bestias pugnare Vulg.; pl. bestiae met. = boj z zvermi: aliquem ad bestias mittere Asin. Poll. in Ci. ep. ali dare Icti., Gell., pronuntiare ad bestias Tert., condemnare aliquem ad bestias Suet., bestiarum condemnatio Icti. obsodba na bojevanje z zvermi.

3. pren. ozvezdje Zver = Volk: Vitr. Bēstia -ae, m nom. propr. Bestija, priimek Kalpurnijevega rodu npr.: L. Calpurnius Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121, konz. l. 111: Ci., S., Fl., Eutr.

Bodenkampf, der, Sport boj na tleh

boy tujka angl. m invar. hotelski boj

carear (obtoženca) soočiti s pričami, konfrontirati; primerjati; ameriška španščina za boj pripraviti (peteline)

carearse sestati se k pogovoru

centauromaquia ženski spol boj centavrov

C.F.R.B. kratica m voj.Corpo Forze Repressive Banditismo Odred za boj proti banditizmu