Franja

pomôrski sea, marine; maritime, nautical; naval

pomôrska agencija shipping agency
pomôrska akademija naval academy
pomôrska bitka sea battle, naval battle, naval combat, sea fight, naval action
pomôrski izraz nautical term
pomôrska karta, zemljevid (admiralty) chart, nautical map, nautical chart
pomôrska luka seaport, maritime port, harbour
pomôrsko letališče, pomôrska letalska baza seaplane station (ali base), seadrome
pomôrsko letalstvo naval aviation
pomôrsko letalo seaplane, hydroplane, floatplane, naval plane
pomôrska konferenca naval conference
pomôrsko mesto coastal town
pomôrsko oboroževanje naval armament
pomôrska oblast port authority
pomôrsko pravo maritime law; law of naval warfare
pomôrska trdnjava fortified naval base
pomôrska sila (moč) naval (ali maritime) power, sea power
pomôrska trgovina seaborne trade, shipping trade, maritime commerce
pomôrsko zavarovanje marine insurance
pomôrska zavarovalna družba marine insurance company

pomôrski marin, marinier, maritime; naval, nautique

pomorska akademija, pomorski arzenal, muzej académie ženski spol, arsenal moški spol, musée moški spol de marine
pomorska agencija agence ženski spol maritime
pomorska bitka combat moški spol naval
pomorski častnik officier moški spol de marine
pomorska karta carte ženski spol maritime (ali marine, hydrographique)
pomorska ladja navire moški spol, bâtiment moški spol maritime
pomorsko letalstvo aviation ženski spol maritime, aéronautique ženski spol navale
pomorska letalska baza base ženski spol aéronavale (ali aéro-maritime)
pomorska luka port moški spol de mer (ali maritime), havre moški spol
pomorska plovba, velesila navigation ženski spol, puissance ženski spol maritime
pomorska policija police ženski spol maritime
pomorska trgovina commerce moški spol maritime
pomorska vojna guerre ženski spol navale (ali maritime, sur mer)
pomorski zakonik code moški spol maritime

pomôrski (-a -o) adj. marittimo; marinaro; nautico, navale; navigatore:
pomorska bitka battaglia navale
hist. pomorske republike repubbliche marinare
pomorska ljudstva popoli navigatori
pomorska akademija accademia navale
navt. pomorska karta portolano
navt. pomorska knjižica matricola; libretto di navigazione
voj. pomorska eskadra squadra navale
navt. pomorski strojnik ufficiale di macchine; macchinista
jur. pomorsko pravo diritto marittimo

pomôrski marítimo; naval

pomorska bitka combate m naval
pomorska luka puerto m marítimo (ali de mar)
pomorska vojna guerra f naval (ali marítima)
pomorska karta carta f marina

pri at, by, beside; in; with

tik pri close to (by), (blizu) near, at hand, about
pri nas in our house, at our place
pri meni (v žepu) on me, about me
pri bogu! by the Lord!
pri kozarcu vina over a glass of wine
pri prvi priložnosti at the first oportunity
pri dobrem zdravju in good health
pri tem vremenu in this weather
pri mojem stricu (doma) at my uncle's
pri peku at the baker's
pri roki at hand; (na pismu)
pri Brown c/o Brown
pri sveči by candle-light
pri moji časti upon my honour
pri večerji at dinner
pri delu at work
pri kom? with whom?, in whose house?
pri moji duši upon my soul
pri oknu at (ali near) the window
pri tej priložnosti on this occasion
pri kaminu by the fireplace
pri mojem prihodu (moji vrnitvi) on my arrival (return)
pri ugodnem vremenu if the weather permits
pri vsem tem... for all that, notwithstanding
zelo priljubljen pri very popular with
bitka pri Verdunu the battle of Verdun
to je navada pri Italijanih it is a habit with (ali among) the Italians
pri vsem svojem bogastvu ni srečen despite all his riches he is not happy
mati je pri dobrem zdravju Mother is in good health
ne vem, pri čem sem I don't know what the matter is
on ni pri pravi pameti he is not in his right senses
imaš kaj denarja pri sebi? have you any money on you?
nimam drobiža pri sebi I have no change on me
naročiti pri to order from
ostal bo pet dni pri nas he will stay five days with us
deset dni smo preživeli pri njih we spent ten days with them
pri kom služiš? in whose service are you?
pri kom stanujete? where (ali with whom) are you staying?
spati pri odprtem oknu to sleep with the window open
pri kom se učite nemščine? with whom do you take German lessons?
utonil je pri kopanju he was drowned while bathing
vztrajati pri... to stick to...

pri kom/čem:

1. bei (oknu, steni beim Fenster, bei der Wand, kolodvoru beim Bahnhof, starših/nas bei den Eltern/bei uns, firmi/filmu bei einer Firma/beim Film, bitka pri Leipzigu die Schlacht bei Leipzig)

2. (tik ob) an (steni an der Wand, vratih an der Tür, točilni mizi an der Bar)

3. (navzlic) bei (pri vsem svojem bogastvu je … bei all seinem Reichtum ist er …)

4.
pri mizi beim Tisch, (pri obedu) bei Tisch
pri tej priliki bei dieser Gelegenheit
pri predstavi bei der Vorstellung, (ob tej priliki) [anläßlich] anlässlich der Vorstellung

5. ocenjena starost:
pri tridesetih von dreißig Jahren; so an die dreißig Jahre alt

6.
pri tem dabei, hierbei
pri čemer wobei

pri prep. (z mestnikom)

1. presso, vicino a, a:
bitka pri Sisku la battaglia di Siscia
greti se pri ognju scaldarsi al fuoco
sedeti pri mizi sedere, stare seduti a tavola

2. in, di, a, presso:
ovratnik pri srajci il colletto della camicia
to sem bral pri Boccacciu l'ho letto nel Boccaccio
Gostilna pri Lovcu Trattoria al Cacciatore
tehnik pri gradbenem podjetju tecnico presso un'impresa edilizia

3. presso, da, con:
pri Slovencih je to v navadi si usa presso gli sloveni
stanovati pri starših abitare dai genitori, stare coi genitori

4. in, con:
pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom nei fumatori può aversi un'intossicazione da nicotina
pri otrocih ni dobro popuščati coi bambini non bisogna essere troppo remissivi

5. malgrado, nonostante:
pri vsem bogastvu ni srečen malgrado le grandi ricchezze, non è felice

6. a, all'età di:
v šolo je začel hoditi pri šestih letih cominciò a frequentare la scuola all'età di sei anni

7. su, per, ○:
bencin se je podražil za 20 tolarjev pri litru la benzina è rincarata di 20 talleri al litro (il litro)

8. pog. su:
pri moji duši, da ni res giuro sull'anima mia che non è vero
inter. pri moji duši perbacco, perdiana
pri moji veri vivaddio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. biti pri dekletu vedersela con una ragazza
pren. ne biti pri denarju essere a corto di soldi
pren. biti pri kruhu guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere
biti pri priči mrtev morire sul colpo
misliti sam pri sebi pensare fra sé, dentro di sé
ostati pri starem restare immutato
presedeti večere pri televiziji passare le sere davanti alla TV
ne zmoči pri najboljši volji non potere proprio malgrado
pren. pri enem ušesu gre noter, pri drugem ven da un orecchio entra, dall'altro esce
pri vsem tem contuttociò

pri (krajevno) cerca de; a

pri Ljubljani cerca de Ljubljana
pri knjigarnarju en la librería
bitka pri Sedanu la batalla de Sedan
pri Rimljanih entre los romanos
pri odprtem oknu con la ventana abierta
pri sveči a la luz de una vela
pri tem vremenu con este tiempo
pri lepem vremenu haciendo (ali si hace) buen tiempo
pri mizi a (ali en) la mesa
pri igri (branju) jugando, al jugar (leyendo, al leer)
pri vsem tem (= kljub temu) con todo, aún así, a pesar de todo
pri vsej moji previdnosti a pesar de (ali con) todas mis precauciones
(časovno) pri mojem odhodu a mi partida
pri moji časti! ¡por mi honor!
pri bogu! ¡por Dios!
biti pri delu estar trabajando
biti pri denarju tener dinero, tener fondos
on dela pri tvrdki X. trabaja en la casa X.
on ni čisto pri pravi (pameti) fam no está en sus cabales; está chalado
imeti kaj pri roki tener a (la) mano a/c
nimam denarja pri sebi fam no llevo dinero encima
pri njem so našli pismo se le encontró (ali le encontraron) una carta
stanuje pri nas (meni) vive en nuestra (mi) casa
prisegati pri jurar por

proeliāris -e (proelium) k bitki (boju, spopadu) sodeč, bítven, bôjen, bojéven, spopáden: pugna Pl. prava bitka, pravi spopad, acies, dea (= Minerva) Ap., copiae Ambr., dies Macr., proeliares dies appelantur, quibus fas est hostem bello lacessere P. F.

rage² [réidž] neprehodni glagol & povratni
besneti (against proti)
razbesneti se, biti besen, jeziti se (at na)
divjati, (o morju) besneti; razsajati (o epidemiji ipd.)

to rage about besneti, divjati, razsajati
to rage at (against) s.o. besneti, znašati se nad kom
the battle was raging for two days bitka je besnela dva dni
the plague raged in Europe kuga je razsajala v Evropi
to rage oneself out izbesneti se, iztresti svojo jezo, znesti se nad; izgrmeti se
the storm raged itself out vihar (nevihta) se je izbesnel (polegel)

rak samostalnik
1. (bolezen) ▸ rákV bolnišnici so se specializirali za zdravljenje raka pri živalih. ▸ A kórház az állatok rákos megbetegedéseinek kezelésére specializálódott.
2. (žival) ▸ rákV morju je planktonskih rakov toliko, da tvorijo do 90 % živalskega planktona. ▸ A planktonikus rákfélék olyan nagy számban fordulnak elő a tengerben, hogy az állati plankton 90 százalékát teszik ki.
Raki se prehranjujejo tako z rastlinami kot tudi z živalmi. ▸ A rákok növényeket és állatokat egyaránt fogyasztanak.
Mlade ribe se hranijo z manjšimi raki. ▸ A fiatal halak kisebb rákokkal táplálkoznak.

3. (hrana) ▸ rákMeso rakov popražimo na maslu, dodamo moko in pustimo da porumeni. ▸ A rákhúst vajban megpirítjuk, hozzáadjuk a lisztet, és hagyjuk, hogy megsárguljon.
4. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Rák [znamenje] ▸ rák [oseba]Samski raki utegnejo spoznati sorodno dušo in začeti novo poglavje v svojem življenju. ▸ Az egyedülálló rákok találkozhatnak lelki társukkal, és új fejezetet kezdhetnek az életükben.Luna v Raku bo v odnose prinesla mnogo več nežnosti, razumevanja in mehkobe. ▸ A Hold a Rákban sokkal több érzékenységet, megértést és lágyságot hoz a kapcsolatokba.
Vpliv Saturna v znamenju Raka vas sili k popuščanju v odnosih in odpovedi lastni avtoriteti. ▸ A Szaturnusz hatása a Rák jegyében az engedékenységre és a tekintélyéről való lemondásra készteti a kapcsolatokban.

5. (škodljiva zadeva) ▸ rákfeneNaše zdravstvo je hudo bolno, uničujejo ga rak korupcije in klientelizma. ▸ Egészségügyi rendszerünk súlyosan beteg, a korrupció és a klientelizmus rákfenéje pusztítja.Stave so rak kitajskega nogometa. Zaradi stav mnogi podkupujejo tako sodnike kot igralce. ▸ A fogadás a kínai futball rákfenéje. Sokan a fogadások miatt vesztegetik meg a játékvezetőket és a játékosokat.
Terorizem je rak Pakistana. ▸ A terrorizmus Pakisztán rákfenéje.

6. botanika (bolezen rastlin) ▸ rákPoglavitno delo pri trti bo raziskati, od kod prihaja rak v vinograde. ▸ A szőlőtőkékkel kapcsolatos fő munka az lesz, hogy megvizsgáljuk, honnan ered a rák a szőlőültetvényeken.

red¹ [red] pridevnik (redly prislov)
rdeč; rus; pordečen (with od)
okrvavljen, krvav; rdeče razžarjen ali razbeljen
politika rdeč, komunističen, sovjetski; anarhističen, revolucionaren; marksističen

as red as a rose rdeč kot vrtnica
red admiral (metulj) admiral
Red Army Rdeča armija
a red battle krvava bitka
red cap britanska angleščina vojaški policist, ameriško postrešček, nosač na postaji
red cent bakren novčič
red chalk krvavec (kamen)
red coats sleng vojaki
red deer jelen
red eye ameriško, sleng cenen viski
red eyes with tears od jokanja rdeče oči
red flag rdeča zastava
red flannel sleng jezik
red hat kardinalski klobuk, kardinal(ska čast); britanska angleščina, sleng štabni častnik
red herring prekajen slanik, figurativno nekaj, kar odvrača pozornost od neprijetnega, nevarnega predmeta
red handed krvavih rok, hudodelski, ki je pri hudodelskem dejanju
red light rdeča luč
red light district mestni predel s številnimi javnimi hišami
red meat govedina, bravina
a red radical politika hud, zagrizen radikal
red rag (to a bull) rdeča krpa (ki razdraži bika), figurativno nekaj, kar človeka razdraži
red vengeance krvavo maščevanje
red weed mak
red, white and blue sleng mrzla soljena govedina
neither fish, flesh nor good red herring ne ptič ne miš, nekaj nedoločljivega
to be red with anger biti rdeč od jeze
it is a red rag to him to ga razdraži kot rdeča krpa bika
to draw a red herring across the track (the path) s kako stransko stvarjo odvrniti pozornost od glavne stvari; z veščim manevrom odvrniti pozornost, zabrisati sled
to have red hands imeti krvave roke, zakriviti smrt kake osebe
to make red pordečiti
to paint the town red hrupno veseljačiti, razgrajati, delati kraval po mestu
to see red figurativno pobesneti
to see the red light figurativno videti, spoznati pretečo nevarnost
to turn red postati rdeč, zardeti

reliquiae -ārum, f (reliquus) preostalo, (pre)ostanek, preostalin, ostanki

1. konkr. preostalo, preostalina, (pre)ostanek, ostanki, razvaline, ruševine, razbitine: S. fr., Auct. b. Alx., Auct. b. Afr. idr., paucarum mensum Pl., coniurationis Ci., copiarum N., oppidorum V., cibi Ci. otrebki, vini, hordei Ph., navigii Sen. ph. ladijske razbitine; s subjektnim gen.: reliquiae Danaūm atque Achilli V. ostanki (Troje), ki so jih pustili Danajci in Ahil, oppida reliquiae et monumenta veterum virorum V., reliquiae belli Iust., cladis, pugnae L. kar je preostalo po porazu (bitki), čemur je poraz (bitka) prizanesel (prizanesla); occ.
a) ostanki hrane, ostanki jedi: Pl., Ap., Ph., Suet. idr., cenā peractā reliquias circumstantibus dividere Sen. ph.
b) posmrtni ostanki, ostanki umrlih, pepel mrtvecev, okostje, skelet: V., Iust., Plin. iun., humanorum corporum T., reliquiae Marii Ci., reliquias monumento condere Suet.; poseb. ostanki, kosti svetnikov, relikvije: Eccl.
c) nesežgani mesni ostanki kakega darilnega živinčeta (naspr. exta): Suet.
d) iztrebki, otrebki: Sen. ph.

2. metaf.: pristinae fortunae reliquiae Ci., reliquiae pristinae dignitatis Ci., erant haud parvae reliquiae belli circa Agrigentum Romanis L., dissipare reliquias rei publicae Ci., reliquiae avi (subjektni gen.) Ci. zapuščina = od deda zapuščeni ostanek (punske vojne).

Opomba: Sing.: converritor pridianae reliquiae Ap. — V heksametru najdemo rēliquiae in relliquiae.

royal¹ [rɔ́iəl] pridevnik
kraljevski; knežji; sijajen, veličasten, dostojanstven, krasen, žlahten; (papir) formata 0,50 x 0,65 m
pogovorno čudovit, "prima"

the royal and ancient game golf
royal arch rang v prostozidarstvu
royal blue temno živa modrina
a royal feast kraljevska pojedina
royal fern velika praprot
royal oak zgodovina hrast, v katerem se je skrival kralj Karel II po porazu pri Worcestru
royal prince knez kraljevskega rodu
royal road to udobna, lahka pot do (cilja)
in royal spirits v sijajnem razpoloženju
royal stag odrasel jelen s popolnoma razvitim rogovjem
royal standard kraljevska zastava
royal speech prestolni govor
royal paper regalni papir
battle royal bitka, v kateri sodeluje nekaj borcev ali vse razpoložljive sile, figurativno splošen pretep, prepir
Princess Royal naslov najstarejše kraljevske hčerke

sangriento krvav, krvoželjen

batalla sangrienta krvava bitka
burla sangrienta surova šala

sham¹ [šæm]

1. samostalnik
hlimba, hlinjenje, pretvarjanje, simuliranje; prevara, slepilo, videz
figurativno komedija, farsa; lažna oseba (stvar); ponaredek, posnetek, nadomestek, imitacija
pogovorno malo vredno blago; slepar
pogovorno šaljivec

2. pridevnik
lažen, nepravi, nepristen, ponarejen; hlinjen, simuliran; dozdeven, namišljen, prividen

sham elections lažne, navidezne volitve
sham fight lažna (simulirana) bitka
sham jewel(le)ry nepristen nakit

shout² [šáut] neprehodni glagol
vpiti, kričati (with od)
klicati (for s.o. koga)
zaklicati (at s.o. komu)
vriskati, ukati, vzklikati; dreti se
ameriško glasno se zavzeti za koga
prehodni glagol
(za)vpiti (kaj), glasno (kaj) izražati; (za)klicati (s.o.'s name ime koga)

to shout approbation glasno odobravati
to shout disapproval glasno izraziti svoje nezadovoljstvo
to shout o.s. hoarse vpiti, dreti se do hripavosti
to shout with joy vpiti od veselja
to shout with laughter (pain) vpiti od smeha (bolečine)
all is over but the shout figurativno bitka je odločena (treba je samo še vzklikati zmagovalcu), praktično je cilj (že) dosežen

simulacro moški spol slepilo, videz; malik, malikova podoba; figurativno vzor, zgled

simulacro de combate navidezna bitka, manevri

sincērus 3 (obstajajo tri razlage izvora: 1. sor. z gr. ἀκήρατος čist, nepokvarjen; 2. iz besedne zveze „sine cera“ brez voska (mišljen je čisti med brez voska; prim. sincerum, purum sine fuco et simplex est, ut mel sine cera Don.; verjetno gre za ljudsko etim.); 3. iz *sem-c(r)ēros (prim. semel, similis in prōcērus) enotne rasti ali bistva)

1. čist, čeden, brezmadežen: sincerum nisi est vas H., aqua Sen. ph., lux sincerior Ap., ex amphora quod est sincerissimum effluit Sen. ph., sincerissimus nitor, vestitus Gell.

2. occ.
a) brezmadežen = nepoškodovan, zdrav: tergum Pl. brez rdečih marog (od udarcev), corium sincerissumum Pl. čisto brez rdečih marog, porci Pl. brez iker, sincerum integrumque conserves Ci. ep., membra Lucr., pars O. zdravi, corpusculum sincerius Gell.
b) nebarvan, ne(p)obarvan, nenalepotičen, nenaličen, nenašminkan: genae O.; metaf.: omnia fucata et simulata a sinceris atque veris secernere Ci.
c) čist, pristen, naraven, pravi, nepokvarjen, neskažen, nepotvorjen, nepopačen, starejše nasében: lac, vinum Col., crocum, adeps Plin.; metaf. pristen, pravi: verus et sincerus Stoicus Gell., libri bonae atque sincerae vetustatis Gell.

3. metaf.
a) brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, neokrnjen, neizprijen, čist: iudicium Ci., quod solum in civitate sincerum sanctumque restat Ci., animus, opiniones, vir Sen. ph., baca sincerae Minervae O. deviške, gratia sermonis Attici Q., fama Gell.
b) samočist, samoroden, avtohton, nepomešan, čist, prost (brez) tujih primesi (sestavin), sam: gens, populus T., nobilitatem sinceram servare L., sincerum equestre proelium L. zgolj konjeniška bitka, voluptas O. ne(s)kaljena, gaudium L. ne(s)kaljeno, sincerius gaudium Iust., sincera axungia Plin.
c) odkritosrčen, pošten, iskren, pravičen: in oraculis Delphicis aliquid non sinceri fuisse Ci., nihil sincerā fide cum Romanis agere L., caritas, concordia, natura T., rerum gestarum scriptor sincerus Ci. nepristranski, tako tudi scriptor sincerissimus Gell. — Adv.

1. sincērē
a) dobro, prav: satin ego oculis utilitatem obtineo sincere an parum? Pl.
b) odkritosrčno, od (iz) srca, pošteno, brez hinavščine, brez zvijačnosti, brez lokávosti (lokávstva, lokávščine): sincere sonunt Enn. fr., dicere Ter., Cat., loqui Ci. ep., pronuntiare Ci. ep., C., agere Atticus in Ci. ep., provincias administrare Val. Max.; komp. sincērius: Gell.; superl. sincērissimē: Aug.

2. sincēriter = sincērē b): Aug., sinceriter loqui, percipere Gell., praedia comparasse Cod. I.

3. adv. acc. sg. n sincērum = sincērē: non sincerum sonere Lucr. ne čisto.

sky¹ [skái]

1. samostalnik
nebo, nebesni svod; podnebje, klima
aeronavtika zračni prostor
zastarelo oblaki
pogovorno zgornja vrsta slik (na razstavi slik)
množina nebesa

in the skies figurativno (kot) v nebesih, presrečen
to the sky (skies) do neba, čez vse mere
out of a clear sky iz vedrega neba (zlasti figurativno)
under the open sky pod vedrim nebom
a warmer sky toplejše podnebje
the sky is blue (cloudy, overcast) nebo je modro (oblačno)
to drop from the skies (kot) z neba pasti
to praise (to laud) to the skies figurativno do nebes povzdigovati, v zvezde kovati
to rise to the skies dvigati se v nebo, v oblake
to sleep under the open sky spati pod milim nebom
if the sky fall we shall catch larks figurativno ne izplača se brigati za tisto, kar ne more biti

2. pridevnik

sky-reaching, sky-touching do neba segajoč
sky advertising trgovina reklama na nebu (ki jo napiše letalo)
sky battle zračna bitka
sky blue nebesna modrina
sky hook ameriško, pogovorno balon, sonda
sky parlour podstrešna soba
sky sign svetlobna reklama na hišah
sky train aeronavtika leteči tovorni vlak (veliko transportno letalo)
sky troops aeronavtika, vojska padalske čete
sky truck aeronavtika, ameriško transportno letalo, leteči tovorni vlak