Franja

commiserātio -ōnis, f (commiserārī)

1. pomilovanje obtoženca, da se sodnikom vzbudi usmiljenje: Ci.

2. v srce segajoča beseda, ganitev: Ci., Q.

conjugate³ [kɔ́ndžugit] samostalnik
izpeljanka iz istega korena, sorodna beseda

cōnsīgnificō -āre obenem pomeniti: Boet., Cass.; od tod subst. pt. pr. cōnsīgnificāns -antis, n le v zvezi z drugimi (besedami ali pojmi) o kom ali o čem izražajoča beseda, le v zvezi z drugimi pojmi popoln pomen izražajoča beseda (npr. nullus, totus, quis): Prisc.

contre-mot [-mo] masculin, militaire druga, spoznavna beseda

convīcium -iī, n (cum in vōx, vocāre)

1. kričanje, vpitje vsevprek, krik, prerekanje, ravs in kavs, hrup: Pl., Ter., Aus., is, qui antea cantorum convicio contiones celebrare suas solebat, cantorum ipsorum vocibus eiciebatur Ci., erant autem convivia … cum maximo clamore atque convicio Ci., locus, ubi … aures convicio defessae conquiescant Ci.; pesn.: c. ranarum Ph. ali querulae convicia ranae Col. poet. kvakanje, regljanje.

2. occ.
a) zavračilo, zavrnitev, ukor, grajalni klic, graja, glasni ugovor, glasno očitanje, skrbna posvaritev: Plin., Q., Iust., hesternum c. Icilii L., grave Ci., os tuum ferreum senatūs convicio verberari noluisti Ci., qui (comoedus) posteaquam e scaena non modo sibilis, sed etiam convicio explodebatur Ci., orationis flumine reprehensoris convicia diluuntur Ci. očitki, urgebor iam omnium vestrum convicio Ci. takoj me boste obdelovali z očitki, Marcellus perterritus conviciis a sua sententia discessit C., alicui convicium facere Pl., Ci., Plin. iun. (po)očitati komu, posvariti (posvarjati) ga, alicui c. maximum facere, ut ne … Ci. koga hudo ošteti (hoteč zabraniti), da ne bi … , alicui magnum c. fit cuncto a senatu Ci. ep. kdo dobi hud ukor od … , cicada acerbum noctuae convicium faciebat Ph.; (o stvareh): Val. Max., cum convicio aurium extorta mihi veritas esset Ci., verberavi te cogitationis tacito dumtaxat convicio Ci.; met. = predmet očitanja, predmet graje: convicium tot me annos iam se pascere Pl. (o izprijenem sinu) glasen očitek.
b) očitanje, psovka, psovanje, sramotitev, sramotilna beseda, sramotilni govor, zbadljivka, zbadljiva beseda, zabavljica, porogljiv klic, zasmehovalen klic: dicere alicui convicium Pl., O., convicia iacĕre, convicia rustica fundere O., tulit ad matrem Epaphi convicia O., Fufium clamore et conviciis et sibilis consectantur Ci. ep., omnes convicio Lentuli correpti C., tum pueri nautis, pueris convicia nautae ingerere H. so obsipavali s psovkami, Praenestinus … regerit convicia H. se odzove psovkam, odvrne s psovkami, facere alicui convicium Sen. ph. (o)zmerjati koga, (o)psovati ga, Caligulam (priimek „Kaligula“) convicium et probrum iudicare Sen. ph., transire a conviciis ac probris ad tela et manus T., convicia festa zabavljive pesmi (vojakov ob zmagoslavju): Mart., (dečkov pri svatovščinah): Lucan., Sen. tr.; (o stvareh): cave, ne eosdem illos libellos … convicio scazontes extorqueant Plin. iun.; met. kričavka: nemorum convicia, picae O.

dēminūtīvus 3 (dēminuere) pomanjševalen (gram.): Tert., Veg., Prisc.; subst. dēminūtīvum -ī, n (sc. nomen) pomanjševalna beseda, pomanjševalnica: Prisc.; adv. dēminūtīvē: Macr.

demotismo m jezik ljudska beseda, ljudski izraz

denizen [dénizən]

1. samostalnik
prebivalec; tujec, ki je dobil državljanstvo; udomačena rastlina, žival; udomačena beseda, tujka

2. prehodni glagol
sprejeti med meščane; udomačiti

dérivé [derive] masculin, chimie derivat; grammaire izvedena beseda, izpeljanka

déterminant, e [-tɛrminɑ̃, t] adjectif določljiv, določujoč; odločilen; masculin, mathématiques determinanta; določilna beseda

raison féminin déterminante odločilen razlog

déterminatif, ive [-tif, iv] adjectif določilen; masculin določilna beseda

proposition féminin relative déterminative oziralni stavek, ki precizira in omejuje smisel odnosnice

dicharacho moški spol grob izraz, umazana beseda

dissyllabe [disilab] adjectif dvozložen; masculin dvozložna beseda

disyllabus 3 (gr. δισύλλαβος) dvozložen: Q., Prisc., M.; subst. disyllabon -ī, n dvozložna beseda, dvozložnica: Luc. ap. Non., M.

dȍgovōrna ž domenek, domenjena beseda: dogovorna je najbolja; u dogovornoj

Drohwort, das, grožnja, grozeča beseda

dvòrječica ž (ijek.), dvòrečica ž (ek.) dvopomenska beseda

Ehrenwort, das, častna beseda

Eindeutigkeit, die, jasnost, enoznačnost; enoumnost; (Grobheit) grobost, groba beseda

Einführungswort, das, uvodna beseda