Franja

Zadetki iskanja

  • pokônci adv. diritto, eretto; su, in piedi:
    držati se pokonci stare diritto
    komaj se držati pokonci reggersi a malapena in piedi
    pren. upanje ga drži pokonci la speranza lo mantiene in vita
    planiti pokonci alzarsi su, balzare in piedi
    pren. biti pokonci (biti zdrav, bolje se počutiti) essere sani, stare bene; (biti buden, vstati) stare su, stare svegli, alzarsi (biti vznemirjen, pozoren) essere in subbuglio; stare all'erta; (biti zaposlen) essere impegnati
    biti zgodaj pokonci alzarsi presto
    ob zločinu je bilo pokonci vse mesto il delitto sconvolse l'intera città
    pri iskanju zločinca je bila pokonci vsa policija alla ricerca del delinquente erano impegnate tutte le forze dell'ordine
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. lasje so mi šli pokonci mi si rizzarono i capelli, presi una terribile paura
    pren. držati pokonci (podjetje, revijo ipd. ) tenere in piedi (un'azienda, una rivista,...)
    pren. imeti ušesa pokonci essere tutto orecchi
    pren. nositi glavo pokonci andare con la testa eretta
    pren. postaviti se pokonci ribellarsi
    pren. spraviti otroke pokonci (vzgojiti) allevare i bambini
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • polníti (-im) imperf. ➞ napolniti riempire, colmare; caricare; imbottire; gastr. farcire:
    polniti kozarce riempire i bicchieri
    polniti puško, top caricare il fucile, il cannone
    gastr. polniti paprike farcire, riempire i peperoni
    pren. polniti glavo s predsodki empire la testa di pregiudizi
    polniti ušesa s čenčami riempire, assordare le orecchie di pettegolezzi
    polniti ampule, steklenice infialare, imbottigliare
    pren. film, ki polni blagajne un film di cassetta
    pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio
    novica, ki polni stolpce časopisov una notizia sensazionale, che riempie le pagine dei giornali, uno scoop
    angl. izdelek, ki polni žepe trgovcem un prodotto che si vende bene, che va a ruba
    elektr. polniti akumulator (ri)caricare la batteria, l'accumulatore
  • pomêsti (-mêtem) | pométati (-am) perf., imperf.

    1. spazzare, scopare

    2. spazzare via; sfatare:
    pomesti pred svojim pragom spazzare davanti a casa propria
    pomesti z zastarelimi idejami sfatare le idee antiquate

    3. pometati (pri premikanju dotikati se česa) pren. arrivare a:
    krilo pometa po tleh la gonna le arriva a terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pomesti skledo testenin spolverare un piatto di pastasciutta
    pren. pometati s kom maltrattare, strapazzare qcn.
    PREGOVORI:
    nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni
  • poslováti (-újem) imperf. intr. lavorare, operare; essere in funzione; aprire:
    podjetje posluje dobro, uspešno l'impresa lavora bene, con profitto, l'impresa è redditizia
    poslovati z izgubo lavorare in perdita
    banka posluje od devetih naprej la banca apre alle nove
  • pospeševáti (-újem) | pospéšiti (-im) imperf., perf.

    1. affrettare, accelerare; stringere; ekst. sveltire, snellire:
    pospešiti hojo affrettare, stringere il passo, l'andatura
    pospešiti zadevo sveltire, snellire la pratica
    med. pospešiti okrevanje z intenzivnim zdravljenjem risolvere una malattia con terapie intensive

    2. aiutare; favorire; sollecitare, potenziare, promuovere; dare un impulso a, dare una spinta a:
    kava pospešuje prebavo il caffè aiuta la digestione
    pospeševati industrijo favorire, potenziare l'industria
    pospeševati sodelovanje promuovere la cooperazione

    3. stringere, serrare, accelerare; fiz., avt. accelerare:
    pospešiti tempo dela serrare il ritmo di lavoro
    motor slabo pospešuje il motore non accelera bene
    fiz. pospeševati ione, elektrone accelerare gli ioni, gli elettroni
  • potŕkati (-am)

    A) perf. ➞ trkati

    1. bussare

    2. battere, picchiare:
    potrkati po rami dare una manata sulle spalle

    3. pren. (pojaviti se) manifestarsi, farsi sentire, (na vrata) essere alle porte, bussare alla porta:
    zima je potrkala, trka na vrata l'inverno è alle porte, bussa alla porta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za zdaj sem še kar zdrav, moram potrkati per ora sto bene di salute: tocco ferro!
    oven je potrkal l'ariete incornò
    pren. potrkati na srce, na vest nekoga appellarsi alla generosità, alla coscienza di qcn.
    pren. potrkati na vrata chiedere, sollecitare (un favore)

    B) potrkati se (-am se) perf. refl. battersi:
    potrkati se po čelu battersi la fronte
    potrkati se po prsih battersi il petto; ekst. confessare, ammettere la colpa
  • poznáti (-ám)

    A) perf.

    1. conoscere; praticare:
    poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
    poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

    2. conoscere, sapere, padroneggiare:
    poznati pot sapere la strada
    za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

    3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

    4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
    prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

    5. pren. (z nikalnico)
    ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
    ne poznati mere essere smodato
    ne poznati milosti essere spietato
    ne poznati olike essere screanzato, maleducato
    pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
    pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
    če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
    poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
    poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

    B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

    1.
    pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
    po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

    2.
    tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
    škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
    delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
    pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
    PREGOVORI:
    po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro
  • právi (-a -o)

    A) adj.

    1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
    izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
    razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
    povleči pravo potezo fare la mossa buona
    zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

    2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
    on je pravi Tržačan un triestino patocco

    3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
    življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
    njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

    4. pog. (izraža omalovaževanje)
    prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
    prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
    prava, narobe stran il diritto e il rovescio
    bot. prava glavica capsula
    bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
    zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
    anat. prava rebra coste vere
    prava vrednost valore intrinseco
    zool. pravi maki maki (Lemur)
    med. pravi sklep diartrosi
    zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
    zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
    zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
    mat. prava premica retta
    tekst. prava svila seta pura
    zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
    zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
    mat. pravi kot angolo retto
    mat. pravi ulomek frazione propria
    imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
    lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
    obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
    ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
    biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
    imeti pravo mero usare moderazione
    spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
    ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
    iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
    znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

    B) právi (-a -o) m, f, n
    srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
    če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
    pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
    ravnati po pravi operare secondo giustizia
  • práviti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. dire, raccontare:
    kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
    praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
    kako že pravi pesnik come dice il poeta
    številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso

    2. dire, affermare:
    statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
    rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no

    3. dire, recitare:
    tretji člen pravi l'articolo tre recita
    pregovor pravi il proverbio dice

    4. dire, chiamare:
    ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
    saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
    pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
    meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
    ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
    nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
    večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
    PREGOVORI:
    sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'

    B) práviti se (-i se) perf. impers.

    1. vuol dire, significa:
    jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
    kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo

    2. si dice; si chiama:
    dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
    vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad

    3. cioè, vale a dire:
    Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni
  • prebáva (-e) f digestione; med. pepsi:
    imeti dobro, slabo prebavo avere una buona, una cattiva digestione; digerire bene, male
    motnje v prebavi disturbi digestivi, dispepsia
  • precéj adv. molto, tanto, assai, parecchio; abbastanza; notevolmente, discretamente; piuttosto; un po':
    precej dobro abbastanza bene
    precej daleč abbastanza, piuttosto lontano
    precej zaslužiti guadagnare discretamente
    bilo nas je precej eravamo in tanti
    precej ljudi molta gente
    potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti ci vuole un bel po' di coraggio a mostrarsi in pubblico
    pog. biti precej doma v čem intendersi di qcs.
    biti precej pri denarju avere soldi a palate
    precej slabo malaccio, maluccio
    precej star vecchiotto
    precej vlažen umidiccio
    precej zgodaj presto, prestino
  • prenášati (-am) | prenêsti (-nêsem) imperf., perf.

    1. trasportare, trasferire, spostare, portare, riportare; devolvere:
    prenašati na hrbtu, v rokah trasportare a spalla, portare in braccio
    prenašati težo z ene noge na drugo trasferire il peso da una gamba all'altra
    prenesti znesek v dobrodelne namene devolvere una somma in beneficienza

    2. trasmettere, trasportare:
    prenašati električno energijo trasportare l'energia elettrica
    prenašati gibanje, vrtenje trasmettere il moto, la rotazione

    3. comunicare, trasmettere, veicolare:
    prenesti bolezen veicolare una malattia

    4. riportare, trasferire, tradurre:
    prenesti ideje v prakso tradurre le idee in pratica

    5. rad. trasmettere:
    prenašati govor, tekmo trasmettere un discorso, una partita

    6. trasmettere, scaricare, addossare, imporre:
    prenesti odgovornost na druge scaricare, addossare la responsabilità su altri
    prenesti naloge, funkcije na druge organe trasmettere compiti, funzioni ad altri organi

    7. (prestati, prestajati, trpeti) sopportare, patire, soffrire; tollerare; digerire:
    prenesti krivico, žalitve sopportare l'ingiustizia, le ingiurie
    tistega človeka sploh ne prenesem quell'uomo non lo digerisco proprio
    prenašati kavo, alkoholne pijače portare bene il caffè, gli alcolici
    ne prenesti hrupa non sopportare il baccano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (dobro) prenašati leta portare bene gli anni
    jur. prenesti lastninsko pravico z ene postavke na drugo (v zemljiški knjigi) volturare
    jur. prenesti lastništvo permutare
    inform. prenesti v digitalno obliko digitalizzare
    prenašati bolhe, uši impulciare, impidocchiare
    prenesti na daljavo teletrasmettere
    prenašati prek radia, televizije radiotrasmettere, teletrasmettere
    adm. prenesti na deželno pristojnost regionalizzare
  • pretrésati (-am) | pretrésti (-trésem) imperf., perf.

    1. versare:
    pretresti moko v vrečo versare la farina nel sacco

    2. esaminare, vagliare, discutere:
    pretresti dokaze esaminare le prove

    3. commuovere, turbare; traumatizzare, colpire

    4. sconvolgere, agitare, scuotere:
    pred uporabo dobro pretresite agitare bene prima dell'uso

    5. pren. scuotere; rompere; fendere:
    grom pretresa dolino tuoni scuotono la valle
    kriki pretresajo zrak grida fendono l'aria
    mraz mi pretresa kosti ho un freddo cane
  • pretvárjati (-am) | pretvóriti (-im)

    A) imperf., perf. trasformare, convertire; mat. ridurre:
    pretvarjati vodno energijo v elektriko trasformare l'energia idrica in elettrica
    pretvoriti ulomek v decimalno število ridurre la frazione in numero decimale

    B) pretvárjati se (-am se) imperf., refl. pren. fingere, dissimulare, affettare:
    dobro se znati pretvarjati saper dissimulare, saper fingere bene
  • prinášati (-am) | prinêsti (-nêsem) imperf., perf. portare, recare, riportare; arrecare; creare:
    prinašati pošto portare la posta
    prinesti v dar portare in dono
    prinašati srečo, nesrečo portare bene, male (scalogna)
    prinašati pozdrave portare, recare i saluti
    iz Firenc smo prinesli prelepe spomine da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi
    revija prinaša članke z različnih področij la rivista riporta articoli dei più diversi campi
    neusklajeni predpisi prinašajo zmedo la scoordinatezza delle norme crea confusione
    posel, ki prinaša precej tveganja un affare che presenta molti rischi
    tako naložen kapital bo prinesel približno desetodstotni dobiček il capitale così investito frutterà un dieci per cento
    prinašati korist fruttificare
    okrog prinašati, prinesti ingannare, truffare; fregare
    nevesta je prinesla k hiši la sposa ha portato in dote
    vulg. vse komu prinesti na krožniku, k riti scodellare la pappa a qcn.; offrire su un piatto d'argento
    prinesti komu kaj na uho, na ušesa fare una soffiata, spifferare qcs. a qcn.
    pren. boš že še prinesel v moj mlin avrai ancora bisogno di me
    prinesti na mizo servire
    PREGOVORI:
    ena lastovka ne prinese pomladi una rondine non fa primavera
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese la scusa è buona anche se tirata per i capelli; se non è vera, è ben trovata
  • privozíti (-vózim) perf. (pripeljati) arrivare, giungere:
    pren. privoziti do diplome giungere alla laurea, laurearsi (bene o male)
  • radostíti (-ím)

    A) imperf. rallegrare, allietare; knjiž. dilettare; rendere felici:
    radosti me, da se je vse dobro končalo sono contento che tutto sia finito bene

    B) radostíti se (-ím se) imperf. refl. (veseliti se) knjiž. rallegrarsi, essere felici
  • rájši | ráje

    A) adv. komp. od rad più volentieri, piuttosto:
    (z glagolom) rajši imeti preferire, preporre, prescegliere
    rajši pospravlja, kot kuha preferisce sparecchiare piuttosto che cucinare
    kaj bi rajši: kavo ali čaj? che cosa preferisci: caffè o tè?
    rajši imeti voler più bene
    otroci imajo rajši deda kot očeta i bamini vogliono più bene al nonno che al padre
    ne govori toliko, rajši poslušaj e non star sempre a parlare: piuttosto ascolta!

    B) konj. rajši kot anziché, piuttosto che:
    rajši je umrl, kot da bi izdal preferì morire anziché tradire
  • rásti (rástem) imperf.

    1. crescere:
    fant lepo raste il ragazzo cresce bene
    rasti v revščini crescere nell'indigenza

    2. crescere, prosperare:
    ekst. v teh krajih raste dobro vino da queste parti si produce un buon vino

    3. crescere, accrescersi, aumentare:
    družina raste la famiglia si accresce
    cene rastejo i prezzi crescono, aumentano
    raste nezadovoljstvo ljudi cresce il malcontento popolare

    4. (po intenzivnosti) crescere, ingrossare, aumentare; (glede na količino) crescere; (po glasnosti) crescere, salire, innalzarsi, levarsi; (razvijati se) crescere, maturare:
    hrup je rastel il frastuono aumentava, ingrossava
    dolgovi rastejo i debiti crescono
    cene naglo rastejo i prezzi lievitano
    melodija je rastla la melodia saliva
    rasti v dobrega športnika maturare in un buon atleta

    5. pren. crescere, delinearsi:
    v okolici rastejo nove hiše tutt'intorno crescono nuove case
    iz kosa lesa je pod nožem rastla figurica dal legno si delineava sotto l'azione del coltello una figurina

    6. farsi più sicuro (di sé), più fiero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. greben mu raste gli sta crescendo la cresta
    kupček mu raste il suo patrimonio cresce, si accresce
    pren. slišati travo rasti avere un udito finissimo
    iron. videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    rasti komu čez glavo non prendere più in considerazione, non farci più caso, averne le tasche piene
    rasti v očeh koga crescere nella stima di qcn.
    tak človek ne raste za vsakim plotom di uomini così s'è perso lo stampo
    med. rasti (v zobnih jamicah) inalveolarsi
    rasti v veje ramificare
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko il grande viene dal piccolo
  • razmejeváti (-újem) | razmejíti (-ím) imperf., perf. delimitare; determinare i limiti, i confini; ekst. distinguere, separare:
    pren. razmejevati dobro od slabega distinguere il bene dal male, separare il grano dal loglio