Franja

jajce samostalnik
1. (pri pticah in plazilcih) ▸ tojás
2. (v kulinariki) ▸ tojásPovezane iztočnice: bikova jajca, jajce na oko, mehko kuhano jajce, poširano jajce, trdo kuhano jajce, velikonočno jajce

3. (predmet ovalne oblike) ▸ tojásszerű, tojásalakú, tojásformájúPonekod je padala tudi za kurje jajce debela toča. ▸ kontrastivno zanimivo Néhol tyúktojás nagyságú jég is esett.
Povezane iztočnice: čokoladno jajce

lás (-ú) pl. lasjé m

1. capello;
lasje capelli, capigliatura, chioma; knjiž. crine
pramen, šop las ciuffo di capelli
lasje hitro rastejo, se redčijo, sivijo i capelli crescono rapidamente, si diradano, ingrigiscono
barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase tingere, pettinare, avvolgere, intrecciare, tagliare, asciugare, lavare i capelli
pog. dobiti sive lase, izgubiti lase incanutire, perdere i capelli
popraviti si lase aggiustarsi la capigliatura
bujni, gosti, kodrasti, razmršeni lasje capelli folti, ricciuti, scarmigliati
črni, kostanjevi, rdeči, svetli lasje capelli neri, castani, rossi, biondi

2. tekst. pelo

3. na las (v adv. rabi izraža enakost) esattamente, completamente; proprio:
ali je res tako? Na las tako è proprio così? Proprio così

4. za las (v adv. rabi) per poco, per un pelo:
za las smo ušli nesreči abbiamo evitato l'incidente per un pelo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pijača mu že gre v lase il vino gli sta andando alla testa
lasje se mu ježijo od strahu i capelli gli si rizzano in testa dalla paura
nihče mu ni skrivil lasu nessuno gli ha torto un capello
lase si je pulila od obupa si strappava i capelli dalla disperazione
zardeti do las arrossire fino alla radice dei capelli
skočiti si v lase prendersi per i capelli
za lase privlečeni sklepi conclusioni tirate per i capelli
njegovo življenje visi na lasu la sua vita è sospesa a un filo
biti si v laseh litigare
skočiti si v lase accapigliarsi
delati sive lase creare gravi preoccupazioni, grattacapi
lasje (na koruznem storžu) pennacchio
bot. žabji las callitriche (Callitriche)
PREGOVORI:
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina

nabárvati (-am) perf. ➞ barvati colorare; ekst. truccare, dare il trucco

néžno adv.

1. teneramente, delicatamente:
nežno barvati knjiž. soffondere
nežno gledati si v oči guardarsi teneramente negli occhi

2. muz. dolce

nóht (-a) m unghia:
barvati si, lakirati nohte smaltare le unghie
gristi, striči nohte mangiarsi, tagliare le unghie
pren. iti komu za nohte non sapere a che santo votarsi
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente

obarva|ti (-m) barvati färben, einfärben, anfärben, dodatno: nachfärben; verfärben; einfärben; rahlo: tönen

oxygéner [ɔksižene] verbe transitif zmešati, obogatiti s kisikom

s'oxygéner vdihavati čist zrak
s'oxygéner les cheveux lase si svetlo (po)barvati z vodikovim peroksidom

peindre* [pɛ̃drə] verbe transitif na-, poslikati; pleskati; pobarvati; figuré izraziti

se peindre (po)barvati se, (na)šminkati (se)
(figuré) peindre en beau, en gris lepo, sivo slikati
peindre le paysage, à l'aquarelle slikati pokrajino, akvarele
peindre au pistolet pleskati s pištolo, »špricati«
se faire peindre dati se slikati
se peindre (po)kazati se, videti se

pirh samostalnik
(velikonočno jajce) ▸ hímes tojásSopomenke: velikonočno jajce
Povezane iztočnice: sekanje pirhov

pobarvanka samostalnik
(knjiga za barvanje) ▸ kifestőkönyv, kifestő

pobarva|ti (-m) barvati färben, einfarben; zid: malen; vrata, okna: anstreichen; risbo: kolorieren

pobárvati (-am) perf. ➞ barvati colorare, tingere, tinteggiare (tudi pren.), dare un colore, pitturare, dipingere, verniciare:
pobarvati steno tinteggiare, pitturare la parete
pobarvati lase tingere i capelli
pren. narečno pobarvati jezik dare un colorito dialettale alla lingua
pobarvati s pikicami picchiettare

ponóvno adv. nuovamente; ripetutamente, reiteratamente; (pri glagolih) ri-, re-:
ponovno barvati ricolorare, ritingere
ponovno dati ridare
ponovno dovoliti riconcedere
ponovno imeti riavere
ponovno investirati reinvestire
ponovno izvoliti rieleggere
ponovno postati ridivenire
ponovno razdeliti ridistribuire

rojo moški spol rdeča barva, rdečilo (šminka, za ustnice); (politika) rdečkar

rojo de escarlata škrlatno rdečilo
rojo para (ali de) los labios rdečilo za ustnice
al rojo ognjeno rdeč, razžarjen
tenazas (puestas) al rojo blanco razbeljene klešče
teñir de rojo rdeče (po)barvati

ústnica (-e) f

1. labbro (pl. labbra):
barvati ustnice dare il rossetto alle labbra
poljubiti na ustnice baciare sulle labbra
blede, rdeče, čutne, debele ustnice labbra livide, rosse, sensuali, grosse
med. zajčja ustnica labbro leporino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
omočiti si ustnice (srkniti ga) bagnarsi le labbra
stisniti ustnice stringere i denti
beseda mu je zamrla na ustnicah la parola gli si gelò in bocca

2. muz. labbro:
ustnice pri orgelskih piščalih labbro (della canna d'organo)

3. anat.
sramne ustnice labbra della vagina
male, velike sramne ustnice piccole, grandi labbra

violō -āre -āvī -ātum (iz *violus silovit, sor. z vīs)

1. nasilno ravnati s kom, storiti (delati) komu silo, hudo (grdo) ravnati s kom, storiti (delati) komu kaj hudega, gnjaviti, prizade(va)ti komu bolečino (bolečine), povzročiti (povzročati) komu bolečino (bolečine), trpinčiti koga, (p)oškodovati, raniti (ranjevati, ranjati) koga, do krvi (do krvavega) pretepsti (pretepati) koga ipd.: N., Cels., Iust. idr., parentes, patrem Ci., corpus viri non tactum ac violatum manu, sed vulneratum ferro Ci., servorum manibus violatus Ci., violati hospites, legati necati Ci., hospitem violare fas non putant C., pulsatione corpus violare Corn., violavit Penthea thyrso mater O. je ranila, violare volnere dextram ali corpus V. zadati rano desnici … , aliquem ferro morsuve Sen.; occ. o krajih in (pesn.) o drugih neživih subj.: violare fines C. ali agros ferro V. (o)pustošiti, urbem L. pobijati, pleniti po mestu, opleniti mesto, silva vetus nullāque diu violata securi O., violare nemus securi O., ebur sanguineo ostro V. krvavordeče (po)barvati, aurum cibis Stat. (o)madeževati, violati fontes venenis Sen. ph. zastrupljeni.

2. metaf. (nravno)
a) (o)madeževati, onečastiti (onečaščati, onečaščevati), onesvetiti (onesvečevati), (o)skruniti (oskrunjati): ius, ludos, caeremonias, religionem, loca religiosa, templum, deum Ci., sacra polluta ac violata Ci., dexterae perfidiā et scelere violatae Ci., cum intellegerent nihil esse tam sanctum, quod non aliquando violaret audacia Ci., ea sibi non colendi, sed violandi causā appetere Ci., violare templa L., stupris aut caedibus violati L., turpitudine vitam violare Corn.
b) oškodovati, (pre)kršiti, prelomiti (prelamljati), (raz)žaliti, (o)skruniti: fidem Ci., L., amicitiam, aurīs voluntatemve, existimationem absentis Ci., dignitatem alicuius Ci. ep., hospitium, ius gentium, societatem L., foedus L., Tib., clementiam N., omne fas Lact.; s prolept. obj.: id quod violatum videtur Ci. morda prizadeta žalitev, storjena škoda.
c) occ. α) (o)skruniti (žensko), posiliti (posiljevati), onečastiti (onečaščati, onečaščevati), spozabiti (spozabljati) se: virginitatem (sc. Palladis) Ci., virginem Varr., mitto … matres familias violatas Ci., violare puellam Tib. β) (raz)žaliti: Cerere violatā omnes fructus Cereris interierunt Ci., violare numen Ci., clarum hominem impurissimi hominis voce violari Ci., deos perfidiā, periurio violare S., Plato a Dionysio violatus est N., violare oculos O., convicio aures Corn., aures obsceno sermone Petr.

подводить, подвести voditi kam, privesti, pripeljati, spravljati, spraviti pod kaj; podkladati, podložiti; dokaz(ov)ati, podkrepiti; spraviti v težaven, neprijeten položaj;
п. итоги zračunati končno vsoto; povze(ma)ti rezultate, strniti rezultate;
п. глаза (o)barvati obrvi;
подвело тебя shujšal si, vzelo te je;
подвести часы naravna(va)ti uro;
живот (желудок) подвело rad bi jedel;
он меня подвёл osleparil me je