Franja

meníčen (of a) bill

meníčna banka discount bank
meníčni porok guarantor of a bill
meníčno poroštvo, jamstvo security given by a bill
meníčni posrednik discountbroker
meníčni rok days pl of grace
meníčno pravo laws pl on bills of exchange
meníčni formular draft form
meníčni zahtevek claim based upon a bill of exchange

mēnsa -ae, f (najbrž subst. fem. pt. pf. glag. metīrī)

1. miza: Varr., Mart., Pr., Sen. rh., Sen. ph., Sil., Stat. idr., tripes H., mensas cibis exstruere Ci. ali onerare V., mensam ponere O., mensam auferre Pl. ali tollere ali movere Cu. ali removere V. dati odnesti mizo = vstati od mize = a mensā surgere Pl., aliquem mensae adhibere Col. povabiti k mizi; occ: pisces mensā averrere H. poribati mize, mensam poni iubet H. plačilno, menjalniško mizo, mensa publica Ci. javna banka, mensa (popolnoma mensa lusoria) Aug. igralna miza, mensae deorum V. ali mensae curiales, triviales P. F. darilne mize, žrtveniki, oltarji, nam super terrae tumulum noluit quicquam statui nisi columellam tribus cubitis ne altiorem aut mensam aut labellum Ci. (De leg. 2, 66) „žrtveniček“, „oltarček“, m. vetus Petr. stara darilna posodica (žrtvenica) na žrtveniku, žrtveniški nastavek, Iovis mensa Plin., mensa lanionia Suet. mesarski pult, mensa (sc. piscatoria Porph.) H. prodajni pult (ribarjev); pri strelnem orožju (katapultu ipd.): mensa Vitr. „miza“ = podolgovati ploščati del katapulta, mensa Ap. oder, na katerem so bili naprodaj postavljeni sužnji, mensae farreae Aur. pšenične pogače, ploščati pšenični hlebi (kot žrtveni dar); na te je treba misliti tudi pri reklih absumere mensa V. (Aen. 3, 257) in etiam mensas consumimus V. (Aen. 7, 116); ker namreč Enejevi tovariši niso imeli miz, so jim te ploščate pogače rabile za mize.

2. meton. pojedina, gostija, (velika) jed: V., Cat., Mart., Sen. tr. idr., apud mensam Pl. pri jedi, super mensam Cu. ali mensas Fl. med pojedino, lucis pars optima mensae est data, nox somnis O. je dana (določena) za pojedino, vita plena Italicarum mensarum Ci. gostij, lautioris mensae epulas parant Hier.; konkr. jed, rihta: Syracusiae mensae Ci., primae mensae prve jedi, mensa secunda Ci. ep., N., Lamp., tudi pl. mensae secundae V., H., O. poobedek, pokosilne jedi, poslastice, parciore mensā uti T. skromneje jesti (obedovati), prior mensa est alicui rei Plin. na mizi (= pri pojedinah) ima (kaj) prednost, proxima est mensa iecori Plin. jetrom je pri pojedinah odmerjeno prvo mesto za … , pri pojedinah jetra sledijo takoj za … ; mensa = povabljeni gostje: cum primum istorum conduxit mensa choragum Suet.

mooeyed [mʌ́nid] pridevnik
premožen, bogat

mooeyed assistance denarna podpora
mooeyed interest kapitalisti
ameriško, ekonomija mooeyed corporation družba, ki se bavi s finančnimi posli (banka, zavarovalnica itd.)

municipal [mju:nísipəl] pridevnik (municipally prislov)
mesten, občinski, municipalen

municipal authorities mestna uprava
ekonomija municipal bank komunalna banka
ekonomija municipal bonds komunalne zadolžnice, mestna posojila
municipal council mestni svet
municipal corporation občinska uprava samoupravni organ
municipal elections občinske volitve
municipal kitchen ljudska kuhinja
pravno municipal law municipalno pravo
ekonomija municipal loan občinsko posojilo
ekonomija municipal taxes občinski davki, občinske dajatve

nàjveč adv.

1. il più, al massimo; (v oglasih) max:
iščemo največ štirideset let starega trgovskega potnika cercasi rappresentante di commercio max quarantenne
največ hrupa delajo motorji il massimo baccano è provocato dalle motociclette
banka daje kredit največ za eno leto la banca concede crediti per un anno al massimo

2. perlopiù:
za kuho rabi največ posodo iz nerjavečega jekla nella cucina si serve perlopiù di pentole in acciaio inossidabile

národen national; popular

Narodna banka Slovenije Slovene National Bank
národno blagostanje national wealth
národno gospodarstvo national economy
národna (državna) himna national anthem
národna noša national garb (ali costume)
národna pesem folk song
národno pesništvo folk poetry
národni (državni) praznik national holiday
národna zavest national awareness, national feeling
žaliti národna čustva to wound national susceptibilities
národna osvobodilna fronta national liberation front

národen national, populaire, du peuple

narodna banka banque nationale
narodno gospodarstvo économie politique (ali nationale)
narodna himna hymne national
narodni junak héros national
narodna noša costume national
narodna pesem chanson ženski spol populaire
narodna skupščina assemblée nationale

národen nacional; popular

narodna banka (knjižnica, zavest, himna) banco m (biblioteca f, conciencia f, himno m) nacional
narodna noša traje m (típico) nacional
narodni junak (praznik) héroe m (fiesta f) nacional
narodno gospodarstvo economía f política
narodna pesem canción f popular
narodno premoženje bienes m pl nacionales; patrimonio m nacional
narodna skupščina asamblea f nacional, (v Španiji) Cortes f pl

national¹ [nǽšənəl] pridevnik (nationally prislov)
naroden, nacionalen

national anthem državna himna
national costume narodna noša
national bank narodna banka
politika national assembly narodna skupščina
politika, ameriško national convention shod politične stranke za imenovanje predsedniškega kandidata
ekonomija national debt državni dolg
ekonomija national economy narodno gospodarstvo
ekonomija national income narodni dohodek
ameriško National Guard narodna straža
britanska angleščina National Health Service državna zdravstvena služba
britanska angleščina National Insurance socialno skrbstvo
national park nacionalni park
vojska national service vojaška služba, vojaška obveznost
vojska national service man vojaški obveznik

numerō² -āre -āvī -ātum (numerus)

1. šteti, prešte(va)ti, (z)računati: singulos Ci., aliquem a se (začenši pri sebi) primum Ci., consule et numera (sc. senatum) Ci. ep. vprašaj in preštej (te besede je na konzula naslovil senator, ki je hotel preprečiti kak senatski sklep, ker je menil, da senat ni sklepčen, ker ni polnoštevilen), si ex reis … ex rebus (po tožencih … po stvareh) numeres Ci., n. pecus V., O., aliquid per digitos O. ali digitis Suet. na prste (pre)šteti, originem libertatis inde n. L., in homine ossa numerantur T. se dajo šteti; occ.
a) numerantur pectine hordae Iuv. strune se ubirajo.
b) šteti = imeti: donec eris sospes, multos numerabis amicos O., veterani tricena stipendia numerantes T. ki imajo za sabo po 30 vojnih let.

2. našteti = izplačati: societates magnam pecuniam numerare coegit C., stipendium militibus n. Ci., a quaestore praetor numeravit, quaestor a mensa publica, mensa ex vectigali (pretor po kvestorju, kvestor po državni banki, banka iz davka) Ci.; od tod
a) pt. pf. numerātus 3 naštet, izplačan, torej gotov = v gotovini, v zvenečem denarju (cvenku): a quocum Laco pecuniam numeratam accepisset N., utebatur uxorio dote numerata Ci.
b) subst. numerātum -ī, n gotovina: extra numeratum XII milia pondo argenti L., numerato solvere Ci. ali relinquere in numerato Plin. v gotovini; metaf.: in numerato habere aliquid Augustus ap. Sen. rh., Q. imeti kaj pripravljeno.

3. našte(va)ti = navesti (navajati): dies deficiat, si velim numerare, quibus bonis male evenerit Ci., a Chao divûm numerabat amores V. = je pripovedovala, auctores suos n. Ph.

4.
a) šteti med kaj, prište(va)ti komu, čemu, kam; v raznih skladih: n. inter honestos homines Ci., inter decemviros L., inter amicos O., inter viros optimos numerari Ci., numerare aliquem in primis Ci., voluptatem in bonis Ci., mortem in beneficii loco Ci. šteti za dobro, imeti za nekaj dobrega, voluptatem nullo loco numerant Ci. štejejo za nič, nič ne cenijo, Platonem ex (k) vetere illa Academia n. Ci., ne post Caecinam numereremur T. da se ne zapostavimo Cecini = da se Cecini ne da prednost pred nami.
b) upoštevati, ceniti, čislati: bello numerandus Hamilcar Sil. v vojni upoštevan = bojevit; v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom. = šteti, imeti koga za kaj, čislati, spoštovati, častiti koga kot kaj: n. caelum etiam deum Ci., singulas stellas deos Ci., Sulpicium accusatorem suum numerabat, non competitorem Ci., ipsi gravissimi cives numerantur Ci., ipse honestissimus inter suos numerabatur Ci. je veljal za najbolj poštenega med svojci, ut … omnes deinceps conditores partium certe urbis … numerentur L.

obnóva (-e) f rinnovamento, rinnovo; restaurazione, restauro; ricostruzione, riedificazione; ristrutturazione; šol. riassunto orale:
povojna obnova dežele riedificazione postbellica del Paese
jur. obnova procesa rinnovo del processo
ekon. Mednarodna banka za obnovo in razvoj Banca Internazionale per la Ricostruzione e lo Sviluppo
gozd. obnova gozdov risarcimento dei boschi

obrestna mera stalna zveza
(stopnja obresti) ▸ kamatláb
Evropska centralna banka minuli teden ni spreminjala obrestnih mer. ▸ Az Európai Központi Bank a múlt héten nem változtatott a kamatlábakon.

obŕten trade; industrial

obŕtna banka tradesman's bank
obŕtni davek trade tax
obŕtno dovoljenje trade licence
obŕtni muzej industrial museum
obŕtna razstava industrial exhibition
obŕtna šola trade (ali vocational) school
obŕtna zbornica chamber of trade

oderuški pridevnik
1. (pretirano drag) ▸ uzsoraStarejši ljudje se gotovo spominjajo propada mnogih kmetij zaradi oderuških obresti privatnih posojilničarjev. ▸ Az idősebbek bizonyára emlékeznek, miként ment tönkre számos parasztgazdaság a magánhitelezők uzsorakamatai miatt.

2. (ki svoje storitve drago zaračuna) ▸ uzsorás

odobravati glagol
1. pogosto zanikano (podpirati; strinjati se) ▸ helyeselVest naše odločitve odobrava, če so dobre, in graja, če so slabe, zle. ▸ A lelkiismeret helyesli a jó döntéseinket, és ellenzi, ha azok rosszak, gonoszak.Ne poznam teh fantov in ne odobravam njihovega početja. ▸ Nem ismerem ezeket a srácokat és nem helyeslem, amit tesznek.Okolica ne bo odobravala vaših dejanj, a se ne vznemirjajte. ▸ A környezete nem fogja helyeselni a tetteit, de ne aggodalmaskodjon emiatt.

2. (dajati uradna soglasja) ▸ jóváhagy, engedélyezBanke obrtnikom in podjetnikom težje odobravajo kredite kot fizičnim osebam. ▸ A bankok nehezebben hagynak jóvá hitelt az iparosoknak és a vállalkozóknak, mint a magánszemélyeknek.Kratkoročna posojila za pravne osebe odobrava po obrestni meri že od 7 odstotkov dalje. ▸ Jogi személyeknek a rövid lejáratú kölcsönöket már 7 százaléktól induló kamatlábak mellett hagyja jóvá.
Odobrava le usmerjene subvencije z merljivimi učinki. ▸ Csak olyan célzott támogatásokat hagy jóvá, amelyeknek mérhető hatása van.

okostnjak samostalnik
1. (okostje) ▸ csontvázŽe dolgo ne velja več, da smo za noč čarovnic lahko le duhci, čarovnice ali okostnjaki. ▸ Már rég nem állja meg a helyét, hogy halloweenra csak szellemnek, boszorkánynak vagy csontváznak öltözhetünk.
Na stotine okostnjakov je bilo raztresenih po tistem polju. ▸ Több száz csontváz hevert szétszórva azon a mezőn.

2. (presuh človek) ▸ csontvázMnogi so pomrli, a preživeli so bili živi okostnjaki. ▸ Sokan meghaltak, a túlélők élő csontvázak voltak.Nekdanja lepotica se je spremenila v okostnjaka, ki tehta borih 42 kilogramov. ▸ Az egykori szépség csupán 42 kilós csontvázzá fogyott.

3. (skrivnost) ▸ csontváz
Slaba banka bi morala naenkrat razkriti vse okostnjake slovenske tranzicije. ▸ A gyenge banknak egyszerre kellene lelepleznie a szlovén rendszerváltás összes csontvázát.
Ravnovesje, ki se je vzpostavilo v realni ekonomiji, je izjemno krhko in ga še naprej ogrožajo okostnjaki preteklosti. ▸ A reálgazdaságban kialakult egyensúly rendkívül törékeny, és a múlt csontvázai továbbra is fenyegetik.

4. (o zastarelosti) ▸ kövület, fosszília
Poraženec se je s tako hudim porazom na predsedniških volitvah prelevil v političnega okostnjaka. ▸ Az elnökválasztáson elszenvedett súlyos vereséggel a vesztes egy politikai kövületté vált.
Libreto ste označili za literarni okostnjak, ki dobi pravo vrednost šele ob glasbi. ▸ Ön a librettót irodalmi fosszíliaként írta le, amely csak akkor nyeri el igazi értelmét, amikor megzenésítik.

old¹ [óuld] pridevnik
star, postaran, starikav; zastarel, oguljen, ponošen; izkušen
sleng sijajen, odličen; obledel (barva), moten (barva)

the old stari ljudje
young aud old staro in mlado, vsi
as old as Adam (ali the hills) prastar
old bachelor zakrknjen samec
old boy stari prijatelj (zlasti v velelniku)
britanska angleščina, sleng old bean (ali egg, fellow, fruit, thing, top) "stari"
old bird star lisjak, premetenec
old man "stari" (mož, oče, predstojnik, kapitan ladje itd.)
old man of the sea vsiljivec, podrepnež
pogovorno my old man moj stari, moj mož
to put off the old man spremeniti način življenja
old woman "stara" (žena, mati, predstojnica itd.), bojazljivec, nergač
old hand (ali stager) izkušen človek ali delavec
to be an old hand at biti izkušen v čem
old hat zastarel
to grow old starati se
the same old excuse ista stara pesem
to have a good (ali fine, high) old time odlično se zabavati
an old head on young shoulders zrela pamet pri mladem človeku
the old country (ali home) stara domovina
old salt, old whale star, izkušen mornar
of old standing že dolgo v navadi, že zdavnaj uveden
sleng any old thing karkoli
britanska angleščina Old Lady of Threadneedle Street angleška narodna banka
ameriško Old Glory ameriška zastava
ameriško Old Man River vzdevek za reko Mississippi
old moon pojemajoč mesec

oprávljati (biti dejaven) exercer, pratiquer; accomplir, faire, exécuter, remplir, s'acquitter de ; (pripovedovati slabo o kom) médire, diffamer ; familiarno cancaner, commérer, potiner, déblatérer contre, clabauder

opravljati funkcijo faire fonction de, s'acquitter de ses fonctions
opravljati izpit passer un examen
opravljati izvidniške polete accomplir des vols de reconnaissance
opravljati poljska dela exécuter des travaux agricoles
opravljati prevoze po naročilu exécuter des transports sur commande
opravljati službo exercer une fonction
opravljati zdravniški poklic pratiquer la médecine
plačila se opravljajo v dolarjih les paiements se font en dollars
to funkcijo opravlja banka cette fonction est remplie par la banque
opravljati svoje sosede médire de ses voisins
opravljati in obrekovati diffamer et calomnier

organ¹ moški spol (-a …) anatomija, živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika das Organ
bočni organ Seiten(linien)organ
čutni organ (čutilo) Sinnesorgan
cortijev organ Cortisches Organ
(gibalni Bewegungsorgan, hordotonalni Chordotonalorgan, Saitensinnesorgan, larvalni Larvalorgan, letalni Flugorgan, lovilni Fangorgan, parietalni Parietalorgan, prebavni Verdauungsorgan, sesalni (sesalo) Saugorgan, slušni Gehörorgan, spolni Geschlechtsorgan, Sexualorgan, svetilni Leuchtorgan, timpanalni Tympanalorgan, trebušni Bauchorgan, vidni Sehorgan, vohalni Geruchsorgan, Riechorgan, vonjavni Duftorgan, votli Hohlorgan, za parjenje Begattungsorgan, Paarungsorgan, za shranjevanje rezervnih snovi Speicherorgan)
medicina … organa Organ-
(atrofija der Organschwund, darovalec der Organspender, darovanje die Organspende, odvzem die Organentnahme, prejemnik der Organempfänger, presaditev die Organverpflanzung, Organübertragung, die Organtransplantation)
organi množina -organe
(dihalni Atmungsorgane)
glasotvorni organi der Stimmapparat
spolni organi der Geschlechtsapparat
banka organov die Organbank
medicina reakcija zavračanja organa die Abstoßungsreaktion

parent [pɛ́ərənt] samostalnik
roditelj, oče, mati; prednik, praoče, pramati
množina starši
figurativno vir, izvor

parent craft matična ladja
ekonomija parent bank (enterprise) matična banka (podjetje)
parent frequencies primarne frekvence
parent plant matična rastlina
geologija parent rock prvotna rudnata kamnina
parent form prvotna oblika