Franja

mój (-a -e)

A) adj.

1. mio:
moja hiša la mia casa
moje mnenje il mio parere
moja domovina la mia patria
moj nasvet il mio consiglio
pog. ona ni moj tip non è il mio tipo

2. pog. (izraža povezanost z govorečim) mio:
moj vlak odhaja ob šestih il mio treno parte alle sei

3. (izraža čustven odnos) mio:
sin moj figlio mio
moj gospod mio signore

4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, strah, obup) mio:
pri moji duši in fede mia
moj Bog, kakšen pa si Dio mio, come sei conciato!
v mojih časih je bilo drugače ai miei tempi era diverso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ali si kaj moj? mi vuoi bene?
on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje non distingue ciò che è mio da ciò che è tuo
otrok ima moje oči il bambino ha i miei occhi

B) moj (-a -e) m, f, n
moj je danes v službi mio marito oggi lavora
mojim je dekle všeč alla mia famiglia la ragazza piace
moja bo obveljala sarà come ho detto io
pog. po mojem secondo me

moli|ti² (-m) pomoliti herhalten, pod nos: unter die Nase halten, dlan: (die Hand) aufhalten; skozi okno: hinaushalten, heraushalten; roke/noge od sebe: ausstrecken
moliti vse štiri od sebe alle viere von sich strecken
figurativno kam pes taco moli wie der Hase läuft

most¹ [ó] moški spol (-u, -ôva, -ôvi) gradbeništvo, arhitektura die Brücke, -brücke (betonski Betonbrücke, kamnit Steinbrücke, lesen Holzbrücke, masiven Massivbrücke, železen Eisenbrücke; iz armiranega betona Stahlbetonbrücke, dvigalo Hubbrücke, dvižni Klappbrücke, zgodovina Fallbrücke, Zugbrücke, dvojni dvižni Doppelklappbrücke, gredni Balkenbrücke, gredni z enim poljem Einfeldbrücke, z več polji Mehrfeldbrücke, jekleni mrežasti Stahlgitterbrücke, ločni Bogenbrücke, ločni z nadgradnjo Deckbrücke, ločni s podgradnjo Stabbogenbrücke, palični Fachwerkbrücke, ploščati Flachbrücke, pokriti Hausbrücke, pontonski Schiff(s)brücke, Pontonbrücke, portalni Portalbrücke, previsni Auslegerbrücke, verižni Kettenbrücke, viseči Hängebrücke, z nosilnimi jambori Schrägseilbrücke, Zügelgurtbrücke, vrtljivi Drehbrücke, vrvni Seilbrücke, z rešetkastim lokom Fachwerkbogenbrücke; kotalni Rollbrücke, sklopljivi Klappbrücke, zasilni Notbrücke; avtocestni Autobahnbrücke, cestni Straßenbrücke, za pešce Fußgängerbrücke, železniški Eisenbahnbrücke, Bahnbrücke)
most vzdihljajev Seufzerbrücke
figurativno oslovski most Eselsbrücke
figurativno zračni most Luftbrücke
ležišče mostu das Brückenlager, Bruckenauflager
opornik mostu das Brückenwiderlager
gradnja mostov/mostu der Brückenbau
figurativno der Brückenschlag
figurativno vzpostaviti most eine Brücke schlagen
(premostitev) der Brückenschlag; čez avtocesto ipd.: die Überführung
transportni most die Schwebefähre
vojska gradnja pontonskega mostu der Kriegsbrückenschlag
figurativno podreti vse mostove za seboj alle Schiffe hinter sich verbrennen, alle Brücken hinter sich abbrennen

na prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta

3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro

6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo

9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento

10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio

11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni

5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a²) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia

način¹ moški spol (-a …)

1. die Art, die Weise, die Art und Weise; (izražanja Ausdrucksweise, arhiviranja Ablageart, filozofija biti Seinsweise, bojevanja Kampfweise, brušenja Schleifart, dela Arbeitsweise, delovanja Wirkungsweise, financiranja Finanzierungsart, govorjenja Redeweise, Sprechweise, Sprechart, izdelave Bauart, hoje Gangart, Gehweise, igre Spielweise, izdelave Machart, izhajanja Erscheinungsweise, izkoriščanja Nutzungsart, glasba lokovanja Strichart, nastajanja Entstehungsart, obdelave Bearbeitungsweise, obstoja Daseinsweise, pakiranja Packungsart, pisanja Schreibweise, plačila Zahlungsweise, podajanja Darstellungsweise, pridobitve Erwerbungsart, prikazovanja Auslegungsart, pripovedovanja Erzählweise, sklepanja [Schlußweise] Schlussweise, slikanja Malweise, uporabe Anwendungsweise, Verwendungsweise, vedenja Verhaltensweise, vezave Bindungsart, vožnje Fahrweise, zapisa Schreibart, pogona Antriebsart, ravnanja Verfahrensweise, produkcijski Produktionsweise, računski Rechnungsart, pisanja Schreibweise, smrti Todesart)
način dela die Arbeitsweise, pri strojih: der Betrieb

2. (postopek) das Verfahren (delilni Teilverfahren, vezave Bindeverfahren)

3. (metoda) die Methode (barvanja Färbemethode, konzerviranja Konservierungsmethode, rudarstvo odkopavanja/dobivalni Abbaumethode, preizkušanja Prüfmethode)

4. v kuhinji:
na lovski način nach Jägerart
|
na … način in … Weise
na isti način in gleicher Weise
na običajni način in gewohnter Weise
na primeren način in geeigneter Weise
na ta način auf diese Weise, in dieser Weise
na tak način solchermaßen, solcherweise, solcherart
na vsak način auf alle Fälle, auf jeden Fall, unter allen Umständen, jedenfalls, (na vso silo) partout, um jeden Preis
na noben način in keiner Weise, (nikakor ne) keineswegs

napenja|ti¹ [é] (-m) napeti tehnika (ständig, lange, immer wieder) spannen (se sich), anspannen (se sich), verspannen, ausspannen (nategniti) anziehen; glino ipd.: blähen; figurativno možgane ipd.: anstrengen, strapazieren, arbeiten lassen (das Hirn anstrengen)
napenjati oči die Augen anstrengen, sich die Augen aus dem Kopf gucken
napenjati vse sile alle Kräfte aufbieten

napeti¹ [é] (napnèm) napenjati spannen, anspannen, aufspannen, verspannen, aufziehen; da ni mlahavo: straffen; strune: beziehen, aufziehen
napeti na X aufziehen auf X, X hinterfangen mit
pri statvah: napeti na valj aufbäumen
figurativno einsetzen, anstrengen
napeti možgane das Hirn anstrengen
napeti ušesa die Ohren spitzen
napeti vse moči/sile alle Kräfte aufbieten/einsetzen, sein Bestes tun, sein Letztes hergeben, sich ins Zeug legen
figurativno napeti šobo anfangen zu schmollen

napre|či [é] (-žem) einspannen
figurativno napreči vse sile alle Kräfte anstrengen

nardečíti (-ím) perf. dare il rossetto:
nardečiti ustnice dare il rossetto alle labbra

naslánjati (-am) | nasloníti (-slónim)

A) imperf., perf. appoggiare; pren. sostenere, favorire

B) naslánjati se (-am se) | nasloníti se (-slónim se) imperf., perf. refl.

1.
naslanjati se na appoggiarsi a

2. ekst. trovarsi, sorgere; essere riparato:
zadnja stran hiše se naslanja ob strmo pobočje il retro della casa è riparato da un ripido pendio

3. derivare, essere convalidato, confortato da, avere convalida in:
optimizem se naslanja na povečanje izvoza l'ottimismo è convalidato dall'aumento dell'export

4. (imeti, dobivati pomoč) avere l'appoggio di, godere dell'appoggio di, contare su:
nasloniti se na lastne sile contare sulle proprie forze
drugi so delali, on pa se je naslanjal na lopato mentre gli altri lavoravano lui se ne stava a guardare
lingv. predlogi se naslanjajo na naglašene besede za seboj le preposizioni si appoggiano alle parole toniche seguenti

nasmejáti (-sméjem)

A) perf. tr. far ridere

B) nasmejáti se (-sméjem se) perf., refl.

1. sorridere

2. ridere:
nasmejati se do solz ridere fino alle lacrime, sganasciarsi dalle risa

nasprotj|e¹ [ó] srednji spol (-a …) der Gegensatz; das Gegenteil; beseda: das Gegenwort, stvar: das Gegenstück
razredno nasprotje Klassengegensatz, klassenmäßiger Gegensatz
nasprotji ( dvojina ) das Gegensatzpaar
biti nasprotje česa im Gegensatz stehen zu, einen Gegensatz bilden zu, (jemandem/einer Sache) widersprechen
v nasprotju z (mnenjem, navado) gegen (die Meinung), entgegen (der Meinung/der Gepflogenheit), im Gegensatz zu, zuwider (der Meinung zuwider), wider (die Meinung)
-widrig, wider- (resnico wahrheitswidrig, zakonom rechtswidrig, widergesetzlich, obliko formwidrig, pogodbo vertragswidrig, pravili regelwidrig, pravilnikom reglementwidrig, predpisi ordnungswidrig, dienstwidrig, prometnimi predpisi verkehrswidrig, standardi normwidrig, statutom statutenwidrig, dobrimi običaji sittenwidrig, dobrim okusom geschmackswidrig, naročilom auftragswidrig, obveznostjo pflichtwidrig, ukazom befehlswidrig)
v nasprotju z zdravo pametjo wider die Vernunft, wider alle Vernunft
biti v nasprotju z (einer Sache/einem Menschen) widersprechen, entgegensein, entgegenstehen, potekati: entgegenlaufen, zuwiderlaufen
(kršiti) ravnati v nasprotju s predpisi, zakoni: verstoßen gegen, (den Vorschriften, Gesetzen) entgegenhandeln
v nasprotju s členom 43 entgegen Art. 43

nastáviti (-im) | nastávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. mettere, offrire, tendere; portare:
nastaviti roko, dlan tendere la mano, la palma
nastaviti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
nastaviti uho tendere l'orecchio
nastaviti pasti, zanke tendere trappole, tranelli
nastaviti bombo collocare un ordigno esplosivo

2. teh. regolare, sistemare

3. germogliare

4. pren. (zaposliti, zaposlovati) assumere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nastaviti budilko regolare la sveglia
nastaviti ceno fissare il prezzo
nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
nastaviti sod spillare la botte
mat. nastaviti enačbo impostare l'equazione
pren. nastaviti komu nož na goltanec mettere qcn. alle strette

B) nastáviti se (-im se) | nastávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. mettersi in vista

2. esporsi

naváditi (-im) | navájati (-am)

A) perf., imperf.

1. addestrare, insegnare, allenare:
navaditi brati, pisati insegnare a leggere, a scrivere
navajati mladino na učenje allenare i giovani allo studio

2. abituare, assuefare; avvezzare:
navaditi na novo okolico abituare al nuovo ambiente

B) naváditi se (-im se) | navájati se (-am se) perf., imperf. refl. imparare, abituarsi, assuefarsi:
navaditi se na mamila assuefarsi alla droga
navaditi se na napore assuefarsi alle fatiche

nebésa (-bés) n pl.

1. rel. paradiso, cielo:
iti v nebesa andare, salire in cielo
prositi nebesa milosti chiedere a Dio una grazia

2. pren. paradiso; olimpo; stelle

3. pren. (nebo) cielo

4. do nebes (v adv. rabi za pojav, ki je v zelo visoki stopnji) al cielo:
hvaliti, povzdigniti koga do nebes portare, levare uno alle stelle

5. sveta nebesa (v medmetni rabi) santo cielo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti v devetih, v malih nebesih essere al settimo cielo, toccare il cielo col dito
goditi se kot v nebesih vivere come un papa
to je gotovo, kakor je bog v nebesih vero com'è vero Iddio

neb|o¹ [ó] moški spol (-a, ni množine)

1. astronomija der Himmel (nevihtno Gewitterhimmel, nočno Nachthimmel, pooblačeno Wolkenhimmel, zvezdno Sternhimmel)
… neba Himmels-
(prekritost z oblaki die Himmelsbedeckung, stran die Himmelsgegend, die Himmelsrichtung, svetlost nočnega neba die Himmelshelligkeit)
med nebom in zemljo zwischen Himmel und Erde
znamenje na nebu das Himmelszeichen
na vse strani neba in alle Winde
pod milim nebom unter freiem Himmel, im Freien
pod tujim nebom unter fremden Sternen
proti nebu himmelwärts
do neba (segajoč) himmelhoch
z vedrega neba aus heiterem Himmel
z vseh strani neba aus Ost und West
hoteti luno z neba nach dem Mond greifen
obljubljati zvezde z neba goldene Berge versprechen, das Blaue vom Himmel versprechen
figurativno X ne pade z neba X fällt nicht (einfach) vom Himmel
še nobeden ni učen z neba padel es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen

2. religija der Himmel
| ➞ → nebesa
iti v nebo religija gen Himmel fahren
figurativno v nebo vpijoč himmelschreiend
figurativno nebo na zemlji der Himmel auf Erden, das Himmelreich auf Erden
figurativno povzdigovati v nebo in den Himmel heben

3. (baldahin) der Himmel, der Baldachin
postelja z nebom das Himmelbett

nedelj|a [é] ženski spol (-e …) der Sonntag (bela weißer Sonntag, binkoštna Pfingstsonntag, cvetna Palmsonntag, postna Fastensonntag, pustna Karnevalssonntag, Faschingssonntag, tiha Passionssonntag; velikonočna Ostersonntag, volilna Wahlsonntag)
praznovanje nedelje die Sonntagsheiligung
ob nedeljah sonntags
delo ob nedeljah die Sonntagsarbeit
delo ob nedeljah in praznikih Arbeit an Sonn- und Feiertagen
v nedeljo am Sonntag
v nedeljo zvečer am Sonntagabend
figurativno ni vsak dan nedelja es ist nicht alle Tage Sonntag

nedoglèd (-éda) m
v nedogled a perdita d'occhio
odložiti kaj v nedogled rimandare qcs. alle calende greche

nesreč|a¹ [é] ženski spol (-e …) das Unglück; das Unheil, das [Mißgeschick] Missgeschick; če kaj spodleti: das Malheur, der Unglücksfall
sreča v nesreči Glück im Unglück
kup nesreče ein Häufchen Unglück
drveti v nesrečo in sein Unglück rennen
ki prinaša nesrečo unglückbringend
na nesrečo unglücklicherweise, unseligerweise, fatalerweise
ki napoveduje nesrečo [unheilverkündend] Unheil verkündend
po nesreči figurativno zufälligerweise
priti v nesrečo zu Schaden kommen
spraviti v nesrečo ins Unglück stürzen/bringen
utapljati nesrečo v alkoholu sein Heil im Alkohol suchen
nesreča nikoli ne pride sama ein Unglück/Übel kommt selten allein
nesreča nikoli ne počiva das kann einem alle Tage passieren

nêsti (nêsem)

A) imperf. ➞ nositi

1. portare:
nesti kovček portare la valigia
nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
nesti denar na banko portare i soldi in banca
veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata

2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina

3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
gostilna dobro nese l'osteria rende bene

4. (izločati jajca) fare le uova
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
nesti na nosilih barellare

B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.

1. incedere

2. muoversi, spostarsi

3. diffondersi, spargersi