Franja

pól (ou) pril.
1. po, pola: pol mesta; vasi; pol metra; pol ure; dve leti in pol; milijon in pol; vrnil se je pred pol leta; pred pol letom; sam sedi pri pol litra vina; pri pol litru vina; pol hiše je zapustil sinu, pa hčeri; pol zidana hiša; pol živ je ostal
2. človek in pol podrugović; pol človek pol konj; pol ptič pol miš
slijepi miš, slepi miš; dekle in pol
vrlo lijepa djevojka; partizan in pol
odličan, hrabar partizan; naredil je hudiča in pol
učinio je čitav lom
3. upola, napola: na pol prazen sod; to se bo delilo pol na pol

por za; skozi, čez, po; na, v; zaradi; s, z, s pomočjo; kar se tiče; v korist

lo ha recibido por mí dobil je to po mojem posredovanju
ganar el pan por sí mismo sam si služiti kruh
por consiguiente potemtakem, zatorej
eso le pasa por ligero tega je kriva njegova lahkomiselnost
por mí kar se mene tiče, zaradi mene
no lo hago por difícil ne delam tega, ker je (tako) težko
preguntar por algn vprašati za koga
por escrito pismeno
por dicha, por fortuna na srečo, k sreči
por fuerza s silo
por señas s kretnjami
hablar por lo bajo tiho govoriti
de por sí sam (od sebe); iz svoje volje
por París čez (via) Pariz
partir por (ali para) París odpotovati v Pariz
echar por el suelo na tla zagnati
de 10 por arriba nad deset, od deset naprej
andar por ahí potepati se
por agosto v avgustu, avgusta
(desde) por la mañana (od) davi, (od) danes zjutraj
por aquellos tiempos tisti čas, takrat
estoy por V. na uslugo sem Vam! na voljo sem Vam!
está loco por ella zateleban je vanjo
tengo por sin duda que... smatram za dognano, da ...
tres veces por día trikrat na dan
por dos po dva
dos por cinco dvakrat pet
el cinco por ciento 5%
por lo demás sicer
por lo que yo sé kolikor jaz vem
ir por leña iti po drva
¡vaya por él! pojdite ponj!
está por llegar takoj bo prišel
en lo por venir v bodoče, v prihodnje
la cuenta está (ali queda) por pagar račun še ni plačan
por decirlo así tako rekoč
no es por alabarme, pero... ne da bi se hotel hvaliti, toda ...
por cierto naravno, pač; sicer, zares
por lo demás sicer
por fin končno
por si acaso če slučajno, za vsak primer
por tanto zato, zaradi tega
por poco skoraj
¡sí, por cierto! da, gotovo!
por que (= porque) ker
(= para que) da bi
¿por qué no viene? zakaj ne pride?
sin qué ni por qué brez vzroka, meni nič tebi nič
por más (ali mucho) que grite naj še toliko vpije
por bueno que fuese naj bo še tako dober
por si no viene če slučajno ne pride

poslije (ijek.), posle (ek.) predl. z rod. po: poslije oslobodenja; poslije večere

post- [póust] predpona
po (časovno; v sestavljenkah npr. post-war povojni)

post (iz italske obl. *post(i); indoev. kor. *pos (verjetno sklonska obl., morda lativ indoev. zaimka *ep-, *op-; prim. skr. ápi(-) pri, na = gr. ἔπι) k, za > pri, po, razširjen iz *po (prim. lat. ab in po); prim. skr. paścā́ zadaj, potem, kasneje, arkadsko-kiprijsko πός od, pri, po, proti, zaradi, dor. ποτί, lit. pàs pri, na, k, sl. po)

I. adv.

1. (krajevno) zadaj, zad(i): caedere … servos, qui post erant Ci., ante aut post pugnare L., sed ubi periculum advenit, invidia atque superbia post fuere S. sta bili zapostavljeni; pri glag. premikanja = nazaj, navzad: post curvantur Plin., neque post respiciens neque ante prospiciens Varr. fr.

2. (časovno) potem, zatem, pozneje, kasneje, potlej, nato: die post Ci. naslednji dan, naslednjega dne, horā post Ci.; pogosto z abl. mensurae: paulo p. Ci. ali p. paulo C., L. kmalu potem (zatem), multo p. Ci. mnogo pozneje, neque ita multo p., p. non multo N., aliquanto p. ali p. aliquanto Ci., multis annis p. Pl. ali multis p. annis Ci. mnogo let pozneje (potem), paucis p. annis Cu., anno p., biennio p. Ci., paucis diebus p. Pl. ali p. paucis diebus L., paucis p. diebus, quam discesserat Ci., longo p. tempore V., non magno p. tempore Iust., p. non longo tempore Gell., haud longe p. Gell., deinde p. N., Vell. ali p. deinde Ter., Tab. XII ap. Gell. ali p. inde Lucr., Vop., post quam gl. postquam.

3. o vrstnem redu pri naštevanju
a) (krajevno) zadaj, zad(i), nazadnje, naposled, končno: prima Cyrene est, de deinceps duae Syrtes, deinde Philaenon arae, post aliae Punicae urbes S.
b) (časovno) potem, nato: initio … post Ci., primo … p., primo … deinde … p. Ci., deinde … tum … p. Cels.; p. = postremo Pl. skratka. —

II. praep. z acc.

1. (krajevno) za (naspr. ante): post me erat Aegina, ante me Megara Ci., post equitem sedet atra cura H., collocare impedimenta p. legiones C.; metaf. (o vrstnem redu, stopnji): p. hunc Apollinem colunt C., neque erat Lydia p. Chloen H., conveniebat, ut ceteri p. Sabinum fratrem haberentur T. da naj se zapostavljajo … , naj se postavljajo za …

2. (časovno) po, od, izza: O., H., Iust. idr., p. hunc diem Pl., aliquot p. menses Ci., paucos p. dies L., p. hominum memoriam Ci., N. ali p. memoriam humani generis S. ali p. natos homines, p. genus hominum natum Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni; tako tudi: p. ea, post haec (hoc) s quam: p. diem tertium quam dixerat Ci., p. annum quartum, quam expulsus fuerat N. štiri leta po tem, ko … , v petem letu po tem, ko …

Opomba: Post

1. ločen od svojega sklona: p. enim Chrysippum Ci., postve eos censores L., postve ea Ci., post autem elephantos Auct. b. Afr., post autem mortem N., postque ea L.

2. sklonu zapostavljen: hunc post Ci. — Star. (so)obl. poste: Pl., Ter., Enn. fr.; pos: Q., Hier., It.

prema predl.
I. z rod. nasproti: kuća prema staroga tornja; ova je žena rdavog vladanja prema svakoga
II. z mest.
1. do: ljubav prema domovini
2. proti: šta smo mi prema njima; ici prema gradu
3. po: vladati prema zakonima; vladati se prema prilikama
4. prema tome potemtakem, torej: mi se prema tome zalažemo za bratstvo svih jugoslovenskih (jugoslavenskih) naroda; biti prema glavi iti za glavo, za življenje; ovo neće biti prema dobru to ne bo dobro

prin prep.

1. skozi

2. z/s

3. po

4.
□ prin urmare zato, torej

pro po, na (pro Person po osebi, na osebo, pro Stunde na uro, pro Stück po kosu); pro Tag/Woche/Monat/Jahr dnevno/tedensko/mesečno/letno; (für) za; pro und kontra za in proti

prō¹ (iz indoev. *proH- (lativ osnove per(o)- oddaljen); prim. sor. skr. prá- pred, zelo, prā-tár zgodaj, pratarám dalje, gr. πρό pred, πρό-τερος sprednji, prejšnji, πρωί zgodaj, zarana, praslovansko *pra- prejšnji, prek(o), sl. pra- [prim. pra-ded, prvi, pravi], lit. pra- prek(o), skozi = sl. pro- (predpona; prim. pro-da(ja)ti), got. fra- in far- = stvnem. fir-, nem. ver-)

A. adv. kot prepona

1. pred, prej, izza, naprej, dalje (prim. prod-ire, prod-igere, pro-cedere, pro-cidere, pro-cumbere, proferre, pro-avus idr.).

2. za kaj, za to: prod-esse idr.

3. za = namesto: pro-fecto („kar stoji namesto dejanja“, dejstvo); v tvorbah pro-consul ali pro-praetor (iz pro consule, pro praetore) idr.

4. v primer(jav)i s čim, primerno: prout, proquam.

B. praep. z abl.

I.

1. pred čim, pri glag. premikanja na videz pred kaj; pro = s hrbtom obrnjen proti predmetu, ante = z licem obrnjen proti predmetu: sedens pro aede Castoris Ci., pro curiā L., pro portis in statione erant C., stabat pro litore classis T. pred obrežjem = ob obrežju; od tod copias … pro vallo (oppido) collocaverat C. pred nasipom (taborom (ostrogom), mestom); tako tudi: pro castris copias producere C. peljati pred tabor (ostrog) = čete peljati in razvrstiti pred tabor (ostrog).

2. spredaj na čem ali v čem: pro suggestu loqui C. (spredaj) na odru (tribuni), v zboru, na zborovanju, pro tribunali Ci., statio est pro opere L. (spredaj) na okopih, pro contione L., T. pred skupščino, na skupščini, ob (na) zbor(ovanj)u, pro rostris Suet., pro tectis saxa mittere S. stoječ (spredaj) na strehah = s streh.

3. metaf. za koga, kaj = v obrambo koga, česa, v korist komu, čemu: pro libertate loqui L., dicere pro aliquo Ci., poenas capere pro aliquo S., pro patriā mori H., dimicare pro legibus, pro libertate, pro patriā Ci., haec cum contra legem proque lege dicta essent L., hoc non modo non pro me (ne le ne meni v korist), sed contra me (meni v škodo) est potius Ci., orationes pro se et in alios L., metuo, ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie Ci. —

II.

1. za koga, kaj = namesto: pro vallo carros obiecerant C., pro sertis atque aeneis (sc. loricis) linteas dedit N., fremens plebs centum pro uno dominos factos L., pro consule esse Ci. biti namestnik v provinci, biti prokonzul, pro praetore venire Athenas Ci. kot namestnik, kot propretor, quaestor pro praetore in Hispaniam missus est L. (od tod besedi proconsul, propraetor; prim. tudi pod prō quaestore), pro collegio L. v imenu.

2. kakor, kot, za kaj (o istosti): pro patre esse alicui C., hostibus pro sociis uti S., se pro cive gerere Ci., pro perfugā venire C., pro victis abierunt L., ab insciis pro noxiis conciduntur N., pro certo scire L. zagotovo, pro viso renuntiare C. kot videno, kot dejstvo, pro seditione reserat Cu. toliko kot upor, pro damnato esse Ci. biti toliko kot obsojen, dicere pro testimonio Ci. pri zaslišanju prič povedati, kot (zaslišana) priča izpovedati, facit hoc pro amico C. kot prijatelj, pro amicis L. kot prijatelji, prijateljsko, se pro cive gerere Ci. vesti se kot državljan = izvrševati dolžnosti in pravice državljana.

3. za kaj = v (kot) povračilo, v (kot) poplačilo česa: pro meritis gratiam referre N., pro beneficiis plurimum alicui debere C., pro frumento pecuniam solvere Ci., pro vecturā solvere Ci. —

III.

1. po, v primer(jav)i z (s), primerno čemu, proti čemu: agere pro viribus Ci., pro virili parte Ci., pro tempore et pro re C. po času in okoliščinah, glede na čas in okoliščine, pro portione (gl. portio) L. = pro ratā parte C. v določenem razmerju, pro se quisque Ci. vsak po svojih močeh, vsak zase, pro hominis dignitate amplo funere extulit N., aliquem pro dignitate laudare Ci.

2. po = zaradi, vsled: pro tuā prudentiā, pro tuo amore L., pro imperio Ter. oblastno, zapovedljivo, zapovedujoče, pro eo, quanti te facio Ci. ep. po tem (= glede na to), kolikor te spoštujem, po mojem spoštovanju do tebe; lahko tudi pro eo ac ali atque ali quam prav tako (toliko) kakor: pro eo ac debui Sulpicius in Ci. ep. = po svoji dolžnosti, pro eo est atque … Icti., pro eo, ac si Ci. ali atque si Icti. ali quasi Icti. prav tako, kakor (kot) (da) bi, pro eo, quod Ci. ker tedaj, pro eo ut = prout Ci. potem kakor.

3. po, z (s) = na pobudo, po posredovanju koga, česa: fieri pro tribuno aedilem L., ut pro suffragio renuntiaretur Ci., pro praede litis vindiciarum cum satis accepisset Ci.

Opomba: V zloženkah je o besede pro nav. dolg, kratek je le pred vokali (prŏ-avus, prŏ-inde), včasih pred f (prŏ-fānus, prŏ-fundus) in skoraj vedno v gr. besedah (npr. prŏ-logus = gr. πρόλογος, redko prō-logus).

propter (sinkop. iz *propiter, komp. adv. tvorbe k prope)

I. adv. blizu, v bližini: Ter., Lucr., Ph. idr., propter est spelunca Ci., filii propter cubantes Ci., cum duo reges cum maximis copiis propter adsint Ci., voluptates propter intueri Ci. od blizu —

II. praep. z acc.

1. blizu, poleg, tik, ob, zraven, kraj: Ca., Pl., Ter., S., L. idr., insulae propter Siciliam Ci., litus propter ipsum introitum portūs Ci., propter aquae rivum V., Lucr., propter humum volitat O. trdo ob tleh.

2. metaf. (v vzročnem pomenu) zaradi, iz, po, starejše radi, zbog: Enn. ap. Fest., Ca. ap. Macr., Pl., Ter., Varr., H., Iust. idr., in magno periculo erat propter avaritiam Cretensium N., propter frigora frumenta non erant matura C., maxime propter nexos ob aes alienum L., propter iniquitatem loci S., propter salutem meorum civium Ci., propter (iz) metum Ci., propter quos hanc lucem adspexerit Ci. po katerih (= zaradi katerih) je zagledal = po starših, po roditeljih; v zvezi z zaimki: propter hoc Varr., Plin. iun., Q. ali propter id Plin. iun. zato, propter quod Col., Plin., Iust. ali propter quae Q., Col. zaradi česar.

Opomba: Propter se svojemu sklonu tudi zapostavlja: Acc. ap. Non., Lucr., Ap. idr., cubilia propter H., hostem propter T., viam propter natus T., quem propter Ci.

ritk|a ženski spol (-e …) der Po, der Popo
figurativno oprezna ritka der Leisetreter
otroška ritka der Kinderpopo ( tudi figurativno )

secondo²

A) prep.

1. po, v skladu s čim, v smeri:
agire secondo coscienza delati po vesti
vivere secondo natura živeti v skladu z naravo

2. po, v skladu, glede na:
secondo me, te, lui, noi po mojem, tvojem, njegovem, našem
Vangelo secondo Matteo Matejev evangelij
premiare uno secondo il merito nagraditi koga po zaslugah, kakor zasluži
comportarsi secondo le circostanze ravnati se v skladu z okoliščinami

B) cong. kakor, kot:
secondo si dice, sarà un'annata fredda kakor pravijo, bo mrzlo leto

secundus 3 (= *sequundus, adj. pt. sequī)

I.

1. (časovno) naslednji, drugi: si te secundo lumine hic offendero ENN. AP. CI. naslednjega dne = jutri, in secundo proelio cecidit Critias N., secundum bellum Punicum CI., annus secundus Olympiadis septimae CI., secundis Saturnalibus CI. EP. (na) drugi dan saturnalij, secunda vigilia L. druga ponočna straža = druga četrtina noči = čas od 9. do 12. ure ponoči, mensa secunda CI. EP., N., V., H., PLIN. poobedek, posladek, pokosilce, aliquem secundum heredem instituere CI. ali ut ... scribare secundus heres H. za drugovrstnega dediča, za drugega v vrsti dedičev, za poddediča (če bi glavni dedič umrl ali dediščino zavrnil); subst. secunda -ae, f (sc. hora) druga (dnevna) ura, po naše čas med 7. in 8. uro zjutraj: ad secundam H. „ob dveh“.

2. (po vrsti ali vrstnem redu) drugi: liber, volumen VARR., versus H., prima, secunda, tertia acies C., id secundum erat de tribus CI., prima officia dis immortalibus, secunda patriae, tertia parentibus debentur CI., secundus ad regium principatum CI., secundus a Romulo numeratur L., haec erit a mensis fine secunda dies O. predzadnji dan meseca, secundae partes (partes secundae) ali subst. samo secundae -ārum, f druga vloga (v rimskih mimih), vloga devteragonista (v grški grami) v pravem in pren. pomenu in v raznih zvezah, npr. esse secundarum partium (sc. actorem) CI. ali partīs secundas tractare H. ali secundas ferre H. ali secundas agere SEN. PH. igrati drugo vlogo, biti igralec druge (drugovrstne) vloge, fuit M. Crassi quasi secundarum (sc. partium actor) CI. je igral tako rekoč drugo vlogo za Markom Krasom, je sledil Marku Krasu, je bil po pomenu drugi za Markom Krasom, Spinther secundarum PLIN., secundas alicui deferre Q. odkazati komu drugo mesto, postaviti koga na drugo mesto (drugo stopnjo); subst. secundae -ārum, f (sc. membranae) s pristavljenim gen. partūs ali brez njega porodna posteljica, porodno trebljenje, trebilo, porodne iztrebine (prim. secundīna): CELS., SEN. PH., COL., PLIN.

3. pren. (po veljavi ali notranji vrednosti) drugi, prvemu najbližji, takoj za prvim se nahajajoč: SEN. PH., PLIN. idr., dignusque habitus (sc. M. Furius) quem secundum a Romulo conditorem urbis Romanae ferrent L., haec fuit altera (druga) persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut proxima esset Epaminondae N. takoj za prvo, secundum locum dignitatis obtinere C., tenere locum virtutis secundum V., nil generatur simile aut secundum H. približno takega, tu secundo Caesare regnes H., heros ab Achille secundus H., potentiā secundus a rege AUCT. B. ALX., qui honos secundus a rege erat IUST.; occ. drugi = zaostajajoč za kom, ne bivajoč kos komu, za kom se nahajajoč, slabši: SEN. PH., VELL., IUV., FL. idr., haud ulli veterum virtute secundus V., nulli Campanorum secundus L., spatio locorum nulli earum gentium secunda CU., panis secundus H. črn, z(a)mesen; pesn. z inf.: nec vertere cuiquam frena secundus STAT. –

II.

1. lahko ali prostovoljno sledeč, spremljajoč
a) (o vodi, rekah) nizvôden, niz vodo, niz reko, vzdolž reke, vzdolž vode (potekajoč): secundā aquā (naspr. adversā aquā proti vodi) L., secundo Tiberi L., secundo flumine C. ali amne CU., amni V. ali fluvio V., mari secundo L. z oseko, secundo mari S. vzdolž morja, za morjem.
b) (o vetru) ugoden (prim. prosequitur ventus euntīs V.): vento secundo PL., H. ob ugodnem vetru, ventum et aestum ... nactus secundum C., cum videam navem secundis ventis cursum tenentem CI., vento secundissimo CI., classis vento fluctuque secundo lapsa LUCAN., Zephyri secundi V., aquilone secundo H., secundis flatibus Q.; pren.: ridetur fictis rerum Balatrone secundo H. pri čemer zelo pomaga (sodeluje) Balatron.
c) pesn. enalaga: secunda vela dato O. napeta od ugodnega vetra, sinus implere secundos V. z ugodno sapo napeti, flectit equos curruque (dat.) volans dat lora secundo V. hitro tekočemu vozu; pren.: des ingenio vela secunda meo O.

2. navzdol (po), (navzdol) po, (v)niz: austri ... secundo sole flant NIGIDIUS AP. GELL. po sončnem teku, cur alii pisces squamā secundā, acipenser adversā sit NIGIDIUS AP. MACR. imajo navzdol (tj. proti repu) obrnjene luskine, jeseter pa navzgor (tj. proti glavi).

3. metaf.
a) ugoden, naklonjen, prijazen, pospešujoč, pospešljiv, hvaleč, pohvaljujoč, pritrjujoč, odobravajoč, soglašajoč: ENN., FL. idr., sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N., inconsideratior in secunda quam in adversa fortuna N., voluntas contionis CI., secunda in Caesarem voluntas C., vires V. uspeh pospešujoče, haruspex V. srečo naznanjajoči vedež, secundo populo CI. ob pohvali naroda, aliquem secunda oratione extollere S., fremitu secundo V., clamore secundo V. ob veselem (odobravajočem) kričanju, rumore secundo V., H. z veselo (glasno) pohvalo, dis secundis V., CU. s pomočjo bogov, secundo Marte ali Marte secundo V. v sreči boja, v srečnem boju, v srečno izbojevanem boju, secundis auribus accipi L., sedulo audientes secunda irae (dat.) verba L. jezo pospešujoče, jezo razpihavajoče, alicui verba secunda loqui L. komu pritrjevati, govoriti komu po volji, secundiore famā fuit SUET., tres leges secundissimas plebei adversas nobilitati tulit L.; pesn.: adi pede sacra secundo V. z ugodnim korakom.
b) srečen, povoljen, dober, zadovoljiv (naspr. adversus): res secundae PL., CI. ali secundae res TER. srečne okoliščine, sreča (naspr. res adversae nesreča), secundissimae res CI., secundae fortunae CI., secundo usus consilio C., adversos casus hominibus, secundos suae fortunae tribuere N., secunda proelia, secundius, secundissimum proelium C., secunda tempora CORN., secunda fortuna, exitus belli H., navigatio T., omnia enim secundissima nobis, adversissima illis accidisse videntur C. AP. CI. EP.; subst. secundum -ī, n srečno, nekaj srečnega, sreča: si quid secundi evenisset ... si quid adversi accidisset N.; v pl. secunda -ōrum, n srečne okoliščine, (srečni) uspehi, sreča: TER., S. FR., CU., SEN. TR. idr., iam nunc mihi secunda facis PL. zdaj se kažeš vendar že voljnejšega, omnium secundorum adversorumque causas in deos vertere L., sperat infestis, metuit secundis alteram sortem ... pectus H., vir secundis adversisque iuxta famosus T. – Od tod

A. acc. sg. n. secundum

I. kot adv.

1. zadaj, zad(i), za kom: age i tu secundum PL. pridi za menoj, ite hac secundum vosmet (nom.) PL. pridite za menoj.

2. drugič: animadvertendum primum ... secundum, quā fide eas coluerint VARR. AP. NON., secundum ea quaero ... CI. –

II. kot praep. z acc.

1. (krajevno)
a) tik, tikoma, takoj, brž (neposredno) za kom ali čim: ite secundum me PL., secundum ipsam aram aurum abscondidi PL. AP. PRISC.; praep. zapostavljena: nos secundum litus PL., secundum parietem, secundum vias publicas et secundum amnes VARR., iter secundum mare superum faciunt CI. EP., castra secundum mare ... munire iussit C., secundum flumen paucae stationes equitum videbantur C., vulnus accepit secundum aurem SULPICIUS AP. CI. EP.

2. (časovno) takoj (za), precej za čim, po čem, po preteku časa: CA., PL., PLIN. idr., secundum hunc diem CI., secundum haec L. precej potem (zatem), nato, secundum quietem CI. takoj ko je zaspal, v snu (sanjah), secundum comitia CI. EP., secundum proelium L.
c) metaf. (po vrsti, redu, veljavi) za kom ali čim: secundum ea CI., C., S. takoj za tem, secundum patrem tu es pater proximus PL., secundum deos homines hominibus maxime utiles esse possunt CI., heres secundum filiam CI. prvi dedič za hčerjo, maximum secundum opes deorum imperium L.

3. metaf. primerno, v skladu s čim, v smislu česa, po čem, glede na kaj, s kom, čim: collaudari secundum facta et virtutes tuas TER., duumviros secundum legem facio L., secundum naturam vivere CI., ut (sc. tigna) secundum naturam fluminis procumberent C. po naravnem toku, secundum rationem Q., secundum aliquem sentire SUET.; occ. (v jur. pomenu) v korist, v prid komu, čemu, česa: de absente secundum praesentem iudicare CI., pontifices secundum se decrevisse CI. EP., secundum eam (sc. partem) litem iudices dare L., vindicias dare (postulare) secundum libertatem L., post principia belli secundum Flavianos T., rei, quae undique secundum nos sit Q. –

B. adv. abl. sg. n secundō

1. na drugem mestu, drugič: VARR., PH., DON. idr., primum, ut honore dignus essem, maxime semper laboravi, secundo, ut existimarer CI.

2. drugič = v drugo: AUCT. B. ALX., EUTR., LACT.

según po, ustrezno, zaradi; kar se tiče

según factura po fakturi
según su deseo ustrezno Vaši želji
según mi leal saber y entender po moji najboljši vednosti in vesti
según me consta kolikor mi je znano
según él po njegovem mnenju
según eso torej, potemtakem
según la regla po pravilu
según esté el tiempo ustrezno temu, kakšno bo vreme
según se desee po želji
según lo que dicen, según se dice po tem, kar se govori; kot pravijo
todo queda según estaba vse ostane pri starem
según y como, según y conforme popolnoma tako kot; po tem, kako ...
voy contigo o me quedo, según morda grem s teboj ali pa ostanem tu
¿Vas conmigo? - ¡Según (y como)! Greš z menoj? - Bomo videli. Kakor bo naneslo.

selon [səlɔ̃] préposition po, ustrezno, v skladu z

selon moi po mojem (mnenju)
selon que kakor (pač)
c'est selon (familier) kot se vzame, odvisno je od okoliščin; morda
selon toute vraisemblance po vsej verjetnosti
j'ai agi selon vos désirs ravnal sem po vaših željah
dépenser selon ses moyens trošiti ustrezno svojim sredstvom
selon ses propres termes po njegovih lastnih besedah
selon que vous travaillerez ou non, vous gagnerez plus ou moins odvisno od tega (glede na to), koliko boste delali ali ne, boste zaslužili več ali manj

shȍdno predl. z daj. primerno, po: shodno paragrafu 5. Zakona o štampi po paragrafu 5. zakona...

sobre na, nad, čez; o, glede; proti; pod; po; razen; okrog

mano sobre mano s prekrižanimi rokami
estar suspendido sobre a/c viseti nad
estar sobre sí (fig) paziti, obdržati duševno ravnotežje
sobre este importe razen (zunaj) te vsote
sobre cien pesetas okrog 100 peset
sobre poco más o menos približno, okrog
tener dinero sobre sí imeti denar pri sebi
sobre manera izreden, nenavaden
sobre comida po obedu
sobre esto nato
sobre lo cual nakar

sopra

A) prep.

1. na, nad, čez:
accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi

2. na; proti:
buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
stare sopra qcn. pritiskati na koga

3. po (časovno):
bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
dormirci sopra pren. prespati kaj

4. nad, čez, več kot:
pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen

5. o, na:
conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
tornare sopra una decisione premisliti si

6. bolj kot:
mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo

B) avv.

1. zgoraj:
un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju

2. prej, predhodno:
con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno

C) agg. invar.
sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
la parte di sopra gornja stran

Č) m invar.
il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran

suivant [sɥivɑ̃] préposition po, ustrezno

suivant que ... (-1- subj.) po tem, kako ...
suivant le temps, le lieu ustrezno času, kraju
suivant son opinion po njegovem mnenju
suivant le programme po programu
travailler suivant ses forces delati po svojih močeh

super-īnsultō -āre (super in īnsultāre) po čem skakati, sukati se, noreti, poditi se, starejše vršeniti se: dum superinsultans (v novejših izdajah pisano narazen super insultans) avidus languentia curru membra terit Cl.