Franja

krtic|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Wühlmaus (njivska Feldmaus, poljska (mali voluhar) Erdmaus, močvirska Sumpfmaus, sredozemska Mittelmeer-Feldmaus)
krtica novega sveta Neuweltmaus
debelorepa krtica Dickschwanzmaus
gozdna krtica (rdeča miš) Rötelmaus, Waldwühlmaus
kratkouha krtica Kleinwühlmaus
puščavska krtica (tekačica) Rennmaus
sibirska krtica Wurzelmaus
snežna krtica Schneemaus
vrtna krtica Kurzohrmaus

kuhinj|a ženski spol (-e …) die Küche (bivalna Wohnküche, čajna Teeküche, dietna Diätküche, hotelska Hotelküche, iz elementov Anbauküche, z jedilnim kotom [Eßküche] Essküche, poljska vojska Feldküche, skupna Gemeinschaftsküche, svinjska Futterküche, učna Lehrküche, vgrajena Einbauküche)
… kuhinje/v kuhinji/za kuhinjo Küchen-
(šef der Küchenchef, uporaba die Küchenbenutzung, delo v die Küchenarbeit, pomoč die Küchenhilfe, tehnične naprave za kuhinjo die Küchentechnik); figurativno die Gerüchteküche
obratna kuhinja die Betriebskantine, na ladji: die Kombüse

kúhinja cuisine ženski spol

francoska (kitajska, mednarodna) kuhinja cuisine française (chinoise, internationale)
poljska kuhinja cuisine de campagne (ali roulante)
šolska kuhinja cuisine (ali cantine ženski spol) scolaire

kúhinja (-e) f

1. (prostor) cucina (tudi ekst.):
čajna kuhinja angolo cottura

2. gastr. (hrana, jedi) cucina:
domača kuhinja cucina casalinga
francoska, italijanska, kitajska kuhinja cucina francese, italiana, cinese

3. (organizacija prehranjevanja) mensa:
delavska, javna, šolska kuhinja mensa aziendale, popolare, scolastica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. črna kuhinja focolare
voj. poljska kuhinja cucina da campo

kúhinja cocina f

domača, meščanska kuhinja cocina casera
poljska kuhinja (voj) cocina de campaña
dunajska kuhinja cocina vienesa
šolska kuhinja cantina f escolar

kúmina cumin moški spol

poljska kumina cumin des prés, carvi moški spol
zamorska kumina cumin noir, nigelle ženski spol cultivée (ali romaine)
kuminov kruh pain moški spol au cumin
kuminovo olje essence ženski spol de carvi
kuminov sir fromage moški spol au cumin

kuščaric|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Eidechse (balearska Balearen-Eidechse, biserjasta Perl-Eidechse, ježevka Dorn-Eidechse, kikladska Zykladen-Eidechse, kraška Adria-Eidechse, malteška Malta-Eidechse, obrežna Adria-Eidechse, pozidna Mauer-Eidechse, primorska Südliche Eidechse, Ruinen-Eidechse, poljska primorska Nördliche Ruinen-Eidechse, siva (martinček) Zaun-Eidechse, živorodna Berg-Eidechse, Wald-Eidechse)
prava kuščarica Halsbandeidechse
gredljasta kuščarica Kieleidechse (črnopikčasta Pracht-Kieleidechse)
kačjegleda kuščarica Natteraugen-Eidechse
obrobljenorepa kuščarica Schwanzsaumeidechse
resoprsta kuščarica Fransenfingereidechse
topogobčna kuščarica Stumpfkopfeidechse
koža/usnje kuščarice das Eidechsenleder
podoben kuščarici eidechsenartig

kvár daño m ; perjuicio m

v mojo kvar en mi perjuicio
poljska kvar daño m causado en el campo

mačeh|a² ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika das Stiefmütterchen (divja/ njivska/poljska das Stiefmütterchen, vrtna Garten-Stiefmütterchen)

martyr, e [martir] adjectif mučeniški; masculin, féminin mučenec, mučenik; mučenica; trpin, -nka

martyr de la liberté mučenik za svobodo
la Pologne martyre mučeniška Poljska
mine féminin de martyr mučeniški obraz
mort féminin de martyr mučeniška smrt
prendre, se donner des airs de martyr, fouer les martyrs delati se mučenika, hliniti veliko trpljenje

materina dušica ženski spol rastlinstvo, botanika der Thymian (alpska Alpen-Thymian, poljska Feld-Thymian, der Quendel, vrtna Echter/Gemeiner Thymian)

míš zoologija mouse, pl mice

poljska míš field mouse
gorska míš (egiptovski skakač) jerboa
vodna míš shrew mouse
slepe míši (igra) blind man's buff
ne ptič ne míš neither fish, flesh nor fowl
moker sem kot míš (figurativno) I am soaking wet
bil je moker kot míš he was soaked to the skin
reven kot cerkvena míš as poor as a church mouse
igrati se slepe míši to play blind man's buff
loviti míši to catch mice, (maček) to mouse
prežati kot mačka na míš to watch like a cat watching a mouse
videti bele míši (imeti delirium tremens) (žargon) to see pink elephants
kadar mačke ni doma, míši plešejo when the cat's away the mice will play
tresla se gora, rodila se míš (figurativno) the mountain has laboured, the mountain has brought forth a mouse

míš ratón m

poljska miš ratón de campo
moker kot miš calado hasta los huesos
slepe miši (igra) juego m de la gallina ciega
ne biti ne tič ne miš (fig) no ser ni chicha ni limonada
loviti miši cazar ratones

mìš souris ženski spol

hišna miš souris commune (ali domestique)
poljska miš souris rousse (ali des champs)
moker kot miš (familiarno) trempé comme un canard (ali comme une soupe, jusqu'aux os)
reven kot cerkvena miš pauvre comme Job (comme un rat d'église)
iti se slepe miši jouer à colin-maillard
ni ne tič ne miš il n'est ni chair ni poisson
kadar mačke ni doma, miši plešejo quand le chat n'est pas là, les souris dansent; le chat parti, les souris dansent

mìš (míši) f zool. topo, topolino domestico; sorcio:
hišna miš topo delle case, domestico (Mus musculus)
poljska miš topo campagnolo (Apodemus sylvaticus)
miš cvili, gloda il topo squittisce, rosica
pasti, strup za miši trappole, veleno per topi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti tiho kot miš stare zitto come l'olio
gledati kakor miš iz moke guardare con occhi sonnacchiosi
biti moker kot miš essere bagnato fradicio
biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna
ne biti ne tič ne miš non essere né carne né pesce
ne iti se slepe miši parlarsi chiaro
igre loviti slepe miši giocare a moscacieca
PREGOVORI:
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è il gatto, i topi ballano
kar mačka rodi, miši lovi ciò che di gatta nasce convien che cacci i topi

mouse¹ [maus] samostalnik (množina mice)
miš
sleng podpluto oko
figurativno strahopetec
tehnično vrv na poteg z utežjo

field mouse poljska miš
as poor as a church mouse reven kakor cerkvena miš
as silent as a mouse tih kakor miška
to play like a cat with a mouse igrati se kakor mačka z mišjo

možin|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Mannstreu (alpska Alpen-Mannstreu, ametistasta Amethyst-Mannstreu, kretska Kretische Mannstreu, poljska Feld-Mannstreu, celolistna Flachblättrige Mannstreu, obmorska die Stranddistel, velika die Elfenbeindistel)

mravlj|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Ameise (bradata Bärtige)
amazonska mravlja Amazonenameise
azteška mravlja Azteca-Ameise
mravlja buldog Bulldogameise, Springameise
črna (potna) mravlja Schwarze Wegameise
faraonska mravlja Pharaoameise
gonjaška mravlja Treiberameise
krojaška mravlja Blattschneiderameise
lesna mravlja [Roßameise] Rossameise, vrsta: die Holzameise
mravlja medičarica Honigameise
ognjena mravlja Feuerameise
poljska mravlja Wiesenameise
potujoča mravlja Wanderameise
rdeča gozdna mravlja Rote Waldameise (velika Große)
roparska/krvavordeča mravlja Raubameise, Blutrote Raubameise
rumena mravlja Gelbe Wiesenameise
smaragdna mravlja Smaragdameise
smrdeča mravlja Stinkameise
tatinska mravlja Diebsameise
mravlja tkalka Weberameise
travniška mravlja Gelbe Wiesenameise
velika mravlja Riesenameise, vrsta: [Roßameise] Rossameise
vozlasta mravlja Knotenameise (rdeča Rote)
žitna mravlja Ernteameise
figurativno priden kot mravlja emsig, ameisenhaft, mit Bienenfleiß

mrzlic|a ženski spol (-e …) medicina das Fieber (tudi figurativno); medicina (mrazenje) der Schüttelfrost
figurativno lovska mrzlica das Jagdfieber
figurativno potovalna mrzlica das Reisefieber
figurativno zlata mrzlica Goldfieber
figurativno izpitna mrzlica die Examensangst
medicina -fieber (petdnevna Fünftagefieber, poljska Feldfieber, povratna Rückfallfieber, rumena Dschungelfieber, Gelbfieber, das gelbe Fieber, tridnevna Tertianafieber, Dreitagefieber)
obolel za mrzlico fieberkrank

mūs, mūris, gen. pl. murium, redko murum, m, f (prim. skr. múṣ- = gr. μῦς = sl. miš = hr. mȉš = stvnem. mūs = nem. Maus = ang. mouse)

1. miš: Pl., Ci., L. epit., Val. Max., Arn. idr., agrestis L., Plin. ali rusticus H. poljska miš, naspr. urbanus H. domača (hišna) miš, araneus Col. menda rovka; k mišim so starodavniki prištevali tudi podgane, kune, hermeline, sobolje idr.: mures Aegyptii Plin. (vrsta podgan), m. Ponticus Plin. morda hermelin, m. odoratus Hier. pižmarica, pižmovka, indumenta ex pellibus silvestrium murium Amm.; kot psovka: ti miš: Petr.: kot ljubkovalna beseda: miš(i)ka: cum me murem dicis Mart.

2. metaf. mus marinus Plin. „morska miš“, vrsta morskih rib ali lupinarjev, po drugih skatove ikre z roženo lupino in bodicami. — Kot nom. propr. Mus, Muris, m Mús = Miš, rodbinsko ime v Decijevem rodu (gl. Decius).