Franja

kristalč|ek moški spol (-ka …) das Kriställchen
ledeni kristalček die Eisnadel
oblak iz ledenih kristalčkov die Eisnadelwolke

kumulus samostalnik
meteorologija (oblak) ▸ gomolyfelhő

lluvia ženski spol dež

lluvia de balas dež (toča) krogel
lluvia continua trajno deževje
lluvia menuda, fina pršavica, droben dež
lluvia de oro (rast) negnoj
después de la lluvia viene el buen tiempo za dežjem pride sonce
nube de lluvia deževen oblak

Magellansch: Magellansche Wolke Astronomie Magellanov oblak

mešan [é] (-a, -o) gemischt; genetsko: mischerbig, rasno: rassengemischt, jezikovno: gemischtsprachig; (pisan) bunt; Misch- (kruh das Mischbrot, oblak die Mischwolke, barva die Mischfarbe, hrana die Mischkost, koža die Mischhaut, kultura agronomija in vrtnarstvo die Mischkultur, oblika die Mischform, skladiščenje die Mischlagerung, medicina tkivo das Mischgewebe)
mešani zbor glasba gemischter Chor
figurativno z mešanimi občutki mit gemischten Gefühlen
mešano šport plavanje: das Lagenschwimmen

molekularen pridevnik
(o molekuli) ▸ molekulárisPovezane iztočnice: molekularna genetika, molekularni oblak

nad above; over

5° nad ničlo 5 degrees above zero
nad morsko gladino above sea level
moški nad 40 let men over 40
reka nad mostom the river above the bridge
biti star nad 50 let to be over 50
nad gradom se dviga stolp a tower rises high over the castle
kaj je prišlo nad vas? what has come over you?
iti nad sovražnika to march against the enemy
sonce je nad obzorjem the sun is above the horizon
meč mu je visel nad glavo a sword was hanging over his head
oblak dima je visel nad mestom a cloud of smoke hung over the city
nad vsa pričakovanja beyond all expectation

naliv moški spol (-a …) dež: strömender Regen, Regenschauer, der Platzregen, Sturzregen, Schlagregen; (ploha) der Regenguss
posebno hud naliv (utrgan oblak) der Wolkenbruch
nalivi množina Schauerniederschläge množina

nevíhten stormy; thundery

nevíhten oblak thundercloud

nevíhten orageux

nevihtna fronta (nebo, oblak) front moški spol (ciel moški spol, nuage moški spol) orageux

nevíhten de tormenta; tormentoso

nevihtno nebo (fronta) cielo m (frente m) tormentoso
nevihten oblak nube f de tormenta; nubarrón m
nevihtna noč noche f de tormenta

nevihtn|i (-a, -o) gewittrig, gewitterig; Gewitter- (dan der Gewittertag, dež der Gewitterregen, oblak die Gewitterwolke, pojavi množina die Gewittertätigkeit, nebo der Gewitterhimmel)

noktilucénten (-tna -o) adj. meteor. nottilucente:
noktilucentni oblak nube nottilucente

nottilucēnte agg. meteor. noktilucenten:
nube nottilucente noktilucentni oblak

nubi-gena -ae, m (nūbēs in genere = gīgnere) iz oblakov rojen, od oblakov ustvarjen, „oblačnik“ = sin (otrok) oblakov: amnes Stat., clipei (= ancilia) Stat., nimbi Prud. — Poseb. vzdevek

1. Kentavrov (Kentavre je namreč Iksion zaplodil z nekim oblačnim stvorom, ki mu ga je poslal Jupiter namesto Junone, ki jo je Iksion zalezoval): nubigenae Centauri V. in subst. nūbigenae (Nūbigenae) -ārum, m „Oblačniki“ = Kentavri: V., O., Stat.

2. Nefelinega (gr. νεφέλη = oblak) sina Friksa: Col. poet.

nublado (po)oblačen, moten, meglen

nublado m oblaki; hudourni oblak; preteča nevarnost; izredna množina, kup

obláček (-čka) m dem. od oblak nuvoletta:
beli oblački cirri
(v stripu) tekst v oblačku testo nel fumetto

ob-tendō -ere -tendī -tentum (mlajša, v klas. lat. redka obl., prim. ostendo)

1. potegniti (potegovati, potezati) pred koga, držati pred koga, razpe(nja)ti pred kaj, narediti (delati) kaj pred čim: Suet., Val. Fl., Cl. idr., coria munientibus Cu., pro viro nebulam V. zagrniti moža v oblak, obtentā nocte V. pod plaščem noči, pod okriljem noči, v temni noči; occ. pass. (razprostrt) biti, stati, ležati pred čim, razprostirati se pred čim: Britannia Germaniae obtenditur T., huic (sc. Libano) … mons adversus Antilibanus obtenditur Plin.

2. metaf.
a) prednost da(ja)ti čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad kaj: curis obtendebat (= anteponebat) luxum T.
b) (po)iskati pretvezo za kaj, navesti (navajati) kaj kot pretvezo za kaj, izgovoriti (izgovarjati) se s čim: Gell., Lucan., excusante se Lepido, cum valetudinem corporis obtenderet T., o. preces matris T., rationem turpitudini Plin. iun.
c) kakor s kakim zastorom zagrniti (zagrinjati), zastreti (zastirati): nube diem T., lucem pulvere Sil., limina silvis Stat., paedore foedo obtentus (po nekaterih izdajah obtectus) comam Sen. tr. z lasmi, pokritimi z grdo umazanijo; pren.: quasi velis quibusdam obtenditur, unius cuiusque natura Ci. ep. je tako rekoč zagrnjena z zastiralom.

panache [panaš] masculin perjanica; čop na ptičji glavi; familier, figuré krasota, sijaj, blesteč nastop

panache de fumée oblak dima
aimer le panache imeti rad parade, vojaško slavo
avoir du panache imeti ponosno hojo, držo; paradirati
faire un panache (jezdec, kolesar, avto) prekucniti se

par|a¹ ženski spol (-e …) der Dampf, (izhlapnina) der Dunst
para v pramenih Dampfschwaden množina
-dampf (mokra [Naßdampf] Nassdampf, nasičena Sattdampf, odpadna Abdampf, pregreta Kochdampf, Heißdampf, suha Trockendampf, vodna Wasserdampf, žveplena Schwefeldampf)
… pare Dampf-
(dovod/odvod die Dampfleitung, oblak die Dampfwolke, razvijalec der Dampferzeuger, sušilnik der Dampftrockner)
poln pare dampfig
oddajati paro dampfen
pod paro unter Dampf
figurativno biti pod paro einen weghaben, einen sitzen haben
delati s polno paro auf Hochtouren laufen/sein
tehnika s paro mit Dampfkraft
s polno paro mit Volldampf (tudi figurativno), delati: mit Hochdruck
tehnika obdelava s paro die Dampfbehandlung
ogrevan s paro dampfgeheizt
agronomija in vrtnarstvo razkuževanje zemlje s paro die Erddämpfung
medicina zdravljenje s paro die Dampfbehandlung, die Dampfkur