-
Coelē Syria, acc. Coelēn Syriam, abl. Coelē Syriā (ἡ κοίλη Συρία) Kelesirija, kotlinasta pokrajina med Libanonom in Antilibanonom: L., ista Syria Coelē: Ulp. (Dig.), tudi samo Coelē Kela: Mel., Plin.; potem sploh zahodna Sirija: Cu.
-
coenotēta -ae, f (iz ἡ κοινότης, ητος) skupna lastnost, podobnost, sorodnost: Cael.
-
come near neprehodni glagol
(pri)bližati se; biti podoben; skoraj doseči
he came near dying malo je manjkalo, pa bi bil umrl
-
concerned [kənsə́:nd] pridevnik (concernedly [kənsé:nidli] prislov) (in za)
ki se zanima, zavzet (about, for)
zaskrbljen, nemiren; prizadet
he is not concerned to go ni mu do tega, da bi šel
to be concerned with ukvarjati se s čim
my honour is concerned gre za mojo čast
-
concluir [-uy-] zaključiti, končati; skleniti; sklepati, izvajati iz; končati se, h koncu iti
concluir un negocio skleniti kupčijo
concluir con uno prekiniti s kom
concluir de escribir končati s pisanjem
lo que concluyó de arruinarle kar ga je dokončno uničilo
no he concluido todavía nisem še pri kraju
¡todo ha concluido! vse je končano!
concluirse končati se
¡asunto (ali punto) concluido! dovolj (o tem)!
-
confine2 [kənfáin]
1. prehodni glagol (to na)
omejiti; zapreti, konfinirati
arhaično mejiti na kaj
2. neprehodni glagol (with)
biti na meji
to confine o.s. to omejiti se na kaj, držati se česa
to be confined (of a child) roditi
he was confined to his bed moral je ostati v postelji
-
conjurer, conjuror [kʌ́ndžərə]
čarovnik, žongler, slepar
he is no conjurer ne bo izumil smodnika
-
conscience [kɔ́nšəns] samostalnik
vest
in conscience v resnici
in all conscience gotovo
upon my conscience! častna beseda!
to have the conscience to biti tako predrzen, da
conscience money denar, plačan, ker nas peče vest (npr. zaradi utaje davkov)
freedom of conscience svoboda verskega prepričanja
to get off one's conscience olajšati si vest
with a safe conscience mirne duše
his conscience smote him, he had qualms of conscience, he was conscience-stricken vest ga je pekla
out of all conscience nesramno
clear (ali good) conscience čista vest
guilty (ali bad) conscience slaba vest
to steel one's conscience to s.th. zatisniti oči pred čim
-
consider [kənsídə]
1. prehodni glagol
smatrati, imeti koga za kaj; ceniti, pretehtati, premisliti, preučiti; upoštevati; veljati, imeti se za kaj
2. neprehodni glagol
premišljevati, premišljati se
he is considered a clever man imajo ga za pametnega človeka
to consider s.th. on its merits ocenjevati vrednost česa
consider yourself at home počutite se kakor doma
all things considered če vse upoštevamo
a considered action dobro premišljeno dejanje
-
copáta slipper; (odprta) mule
biti v copátah to be in slippers
biti pod ženino copáto figurativno to be henpecked
on je pod (ženino) copáto figurativno he is henpecked, he is tied to his wife's apron-strings, he is under his wife's thumb
imeti moža pod copáto to henpeck one's husband, to wear the trousers (ZDA pants)
-
Corsus 3 korški, okrog Korzike ali ob njej: aquae (morje) Q.; kot subst. Corsī -ōrum, m Korzičani, preb. otoka Korzike: L., Plin.; tudi ljudstvo, ki se je s Korzike preselilo na sever Sardinije: Plin. (III, 7, 13). — Od tod adj.
1. Corsicus 3 korški, korziški: apis O., cera, mel Plin.; večinoma subst. Corsica -ae, f (sc. insula, gr. ἡ Κορσική, sc. νῆσος ali Κύρνος, tudi Κορσίς, od koder lat. Corsis -idis, f: Prisc.) Korzika, otok v Sredozemskem morju, znan po grenkem medu tamkajšnjih divjih čebel; tam je filozof Seneka prebival v izgnanstvu: Ci., T. idr.
2. Corsicānus 3 korški, korziški: mella Serv.
-
Corybās -antis, acc. -anta, m (Κορύβας)
1. Koribant, večinoma pl. Corybantēs -um in (pesn.) -ium, m (Κορύβαντες iz ἡ κόρυς -υϑος čelada inβαίνω = v čeladah stopajoči) Koribanti, Kibelini svečeniki, ki so častili svojo (frigijsko) boginjo z bučno glasbo in divjim plesom z orožjem; v sg.: Cl., de conviva Corybanta videbis Iuv., quā … Cybeles picto stat Corybante torus Mart.; v pl.: Hyg., Sen. tr., Lact., Serv., acuta si geminant Corybantes aera (= cymbala) H., pars clipeos rudibus, galeas pars tundit inanes: hoc Curetes habent, hoc Corybantes opus O. — Od tod adj. Corybantius 3 (Κορυβάντιος) koribantski: aera (= cymbala) V., Serv., sacra Arn.
2. kot nom. propr. Corybās -antis, m Koribant,
a) Kibelin sin, oče drugega Apolona: Ci.
b) neki slikar, Nikomahov učenec: Plin.
-
crack up prehodni glagol & neprehodni glagol
skrhati se; ostareti; hvaliti; strmoglaviti; sestreliti letalo
crack up to the nines čez mero hvaliti
pogovorno he cracked up to be baje je bil
-
credit1 [krédit] samostalnik
dobro ime, zaupanje; kredit, up; ugled, čast; zasluga; vpliv; pomembnost, spoštovanje; spričevalo opravljenem izpitu
ameriško reklama (v oddajah)
to give credit to verjeti čemu, zaupati komu
he is credit to his family je v čast svoji družini
it does you credit čast vam dela
to give credit for pripisovati (komu) kaj
to add to s.o.'s credit povečati komu ugled
to take credit for lastiti si zasluge za
letter of credit kreditno pismo
ameriško credit line navedba, od kod je vzet citat
to place (ali enter, put, pass, carry) credit to v dobro zapisati
with credit častno, odlično
-
crowd1 [kraud] samostalnik
množica, gneča; drhal, tolpa
pogovorno klika; velika množina
pogovorno družba
he might pass in the crowd ni slabši od drugih
crowd of sail nenavadno veliko razpetih jader
in crowds v velikem številu
-
cvét flower; (sadnega drevja) blossom; figurativno (najboljše) the best (ali cream ali choicest)
brez cvétov flowerless
vinski cvét spirit of wine
žveplov cvét flowers pl of sulphur
v cvétu starosti in a hale and hearty old age
v cvétu življenja in the prime of life
cvét armade the flower of the army
padel je v boju v cvétu mladosti he fell in battle in the prime of his youth
pognati v cvét (seme) to run to seed
-
Cybelē -ēs in -ae, f (Κυβέλη) Kibela,
1. frigijska gorska boginja, velika mati bogov, podoba zemeljske rodovitnosti, Saturnova in Telurina (Tellus) hči, ki so jo Grki enačili z Rejo (Ῥέα = ἡ ὀρέα ϑεά), Rimljani pa z boginjo Opo (Ops). Njeni skopljeni svečeniki Galli (prim. tudi Corybantēs) so jo slavili v divjih orgijah. Njeno podobo so l. 204 iz Pesinunta pripeljali v Rim, kjer so boginji na čast vsako leto v začetku aprila prirejali igre megalezije (Megalē[n]sia). Pozneje so jo upodabljali kot gospo (matrona) z levjo vprego in s stolpasto krono na glavi: V., Cat., Mart., Tert., turrigerā frontem Cybele redimita coronā O. — Soobl.
a) Cybela -ae, f: Tert.
b) pesn. Cybēbē -ēs, f (Κυβῆβη) Kibeba: V., Pr., Ph., Lucan., Sil.
2. (menda le mitično) frigijsko gorovje pri Kelenah (Celaenae): O. — Soobl. Cybelus -ī, m Kibel: V. (Aen. III, 111, kjer stoji tudi Cybelae). — Od tod adj. Cybelēius 3 (Κυβελήϊος)
1. Kibelin (= boginje Kibele): Attis O., frena (levov ob Kibelinem vozu) O., limina Stat. Kibelinega svetišča.
2. kibelski, z gore Kibele: Cybeleia (sc. dea) O., mater O.
-
Cylarabis -is, acc. -in, f (ἡ Κυλάραβις) Kilarabis, borilnica (gymnasium) pri Argih: L.
-
Cytae -ārum, f (Κύται ali ἡ Κύταια) Kite (Cite), mesto v Kolhidi, Medejin roj. kraj: Plin. — Od tod
1. adj. Cytaeus 3 (Κυταῖος) kitski (citski), pesn. = kolhidski: terrae (= Colchis) Val. Fl., Cytaei proceres Val. Fl.; subst. Cytaeī -ōrum, m Kolhijci: Val. Fl.
2. subst.
a) Cytaeis -idis, f (Κυταιΐς) Kičanka (Cičanka), Kolhijka (= čarovnica Medeja): Pr.
b) Cytāīnē -ēs, f (*Κυταΐνη) = Cytaeis: Pr.
-
čákati to wait (for); to await; to expect
čákati v vrsti (»repu«) to queue (up)
čákati na odločitev to await the decision
čákati na (svojo) priložnost to watch one's opportunity
čakal sem te do šestih I waited for you till six
čakali so nanj they were waiting for him ali someone was waiting for him ali pogovorno he was waited for
na to lahko še dolgo čakaš figurativno you may whistle for it
pustiti koga čákati to keep someone waiting
to lahkó (po)čaka that can wait
ne čakajte me z večerjo! start supper without me!
dolgo, potrpežljivo čákati figurativno to kick one's heels, to cool one's heels
nismo čakali, da bi on odgovoril we did not wait for him to reply
nima smisla čákati there's no use waiting, it's no use waiting
čákati v zasedi to lie in ambush
čákati (oklevati) to linger, to hesitate, to tarry
čákati (biti usojeno) to be in store for
kdor čaka, dočaka everything comes to those who wait
človek nikoli ne ve, kaj ga čaka you never know what to expect