Franja

meletē¹ -ēs, f (gr. μελέτη) bot. méleta, rastl., imenovana tudi chamaeleon (kamilica): Ap. h. Kot nom. propr. Meletē -ēs, f (Μελέτη) Méleta, ena izmed Muz: Ci.

Melita -ae, f (Μελίτη) Mélita, otok med Sicilijo in Afriko (zdaj Malta): Naev., Ci., L., Ci. ep., Plin., Mel., Val. Max., M. idr. — Od tod adj. Melitēnsis -e mélitski: vestis Ci. melitska preproga, odeja = subst. Melitēnsia -ium, n (sc. vestimenta): Ci., Lucr. — Soobl. Melitē -ēs, f Mélita,

1. otok ob Dalmaciji (zdaj Meleda, Mljet): O., Plin. — Od tod adj. Melitaeus (Μελιταῖος) mélitski: catuli Plin. nekaki damski psički.

2. ena od Nereid: V., Hyg.

3. mesto v Joniji: Vitr.

4. mesto v Kapadokiji: Plin., M.

Melitēna -ae, f in Melitēnē -ēs, f (Μελιτηνή) Meliténa, pokrajina okoli mesta Melita v Kapadokiji: T., Plin., Amm.

mēlōta -ae, f ali mēlōtē -ēs, f (gr. μελωτή) ovčje krzno, ovčje runo, ovčina (z volno vred): Cael., Vulg. — Soobl. mēlōtēs: Isid., acc. meloten pellic(i)am Aug. in mēlōtis -idis, f (*gr. μηλωτίς): Ambr.

meri|ti³ [é] (-m) (na) figurativno zielen/abzielen (auf), sich richten (gegen); es abgesehen haben auf; es anlegen auf; (stremeti k) hinauswollen auf

morebiti unter Umständen, allenfalls, gegebenenfalls, es kann sein, [daß] dass …
| ➞ → morda

možáča možákarica virago, pl -s, -es; Amazon, amazon; masculine woman, mannish (ali manlike) woman

muditi se² (mudi se) eilen, unter den Nägeln brennen; komu: es eilig haben (ich habe es eilig), in Zeitdruck sein/unter Zeitdruck stehen (ich bin …, ich stehe …), in Eile sein/Eile haben (ich bin …, ich habe)
ki se mu mudi eilig
nič se ne mudi das hat Zeit, damit ist es nicht so eilig

mūsica -ae, mūsicē -ēs, mūsicē (adv.), gl. mūsicus.

mūsicus 3 (izpos. gr. μουσικός iz Μοῦσα) muzičen, muzinski, Muz (gen.); occ.

1. glasben, muzičen, muzikal(ič)en, godben: aula resonat crepitu musico Pac. fr., leges Ci. pravila, musicus citharae sonus Ph., ars Plin. glasba, pedes Plin., agon, certamen Suet. glasbena tekma; subst.
a) mūsica -ae, f (sc. ars) ali (kot tuj.) mūsicē -ēs, f (sc. τέχνη) glasba, muzika (h kateri spadata po pojmovanju starodavnikov tudi pesništvo in orkestika): ad quandam quasi militaris musicae disciplinam Gell., musicam tractare Ci., musicen docere Q., musicam (musicen) scire Vitr.
b) mūsicus -ī, m glasbenik: Q., Plin., in fidibus musicorum aures minima sentiunt Ci.
c) mūsica -ōrum, n glasba, muzika, godba: Ter., dedere se musicis Ci., musicorum perstudiosus Ci.

2. pesništva se tičoč, pesniški: ars ali studium Ter. pesništvo; subst.
a) mūsica -ae, f pesništvo: m. socci et cothurni Aus. komično in tragično pesništvo.
b) mūsicus -ī, m pesnik: Aus.
c) učenosti se tičoč, učen, učenjaški, znanstven: ludus Gell. — Adv. mūsicē (gr. μουσικῶς) skladno, urejeno, ubrano, harmonično, dostojno: musice hercle agitis aetatem ita ut vos decet: vino et victu, piscatu probo electili vitam … colitis Pl., et hinc fieri ut musice mundus et canore moveatur Ap.

Mycēnae -ārum, f: V., H., O., Mel.; redkeje Mycēna -ae, f: V. in Mycēnē -ēs, f: Sil. (Μυκῆναι, Μυκήνη) Mikéne, Mikéna, staro mesto v Argolidi, prestolnica Atridov. — Od tod adj. Mycēnaeus 3 (Μυκηναῖος) mikénski: dux O. ali ductor V. Agamemnon, manus O. Agamemnonova (= Argivci pred Trojo), rates Pr. grško ladjevje pred Trojo pod vrhovnim poveljstvom Agamemnona; subst. Mycēnēnsēs -ium, m Mikénci, preb. Miken: Poeta ap. Ci.; Mycēnis -idis, acc. -ida, f (Μυκηνίς) Mikénka = Ifigenija, Agamemnonova hči: O., Iuv.

Mȳlae -ārum, f (Μυλαί) Míle, vzhodno od Peloriade na rtu stoječe zankelsko (mesansko) gradišče, blizu katerega sta potekali dve morski bitki: l. 260 je konzul Duilij Rimljanom priboril prvo zmago na morju nad Kartažani, l. 36 pa je Oktavijanov poveljnik Agripa premagal Seksta Pompeja (zdaj Melazzo): Plin., Vell., Suet. — Soobl. Mȳlē -ēs, f Míla: Sil. — Od tod adj. Mȳlasēnus 3 mílski, pri Mílah: Aus.

myrīca -ae, f in myrīcē -ēs, f (gr. μυρίκη) bot. tamaríska, tamaríša (Tamarix gallica Linn.), grm z majhnimi listi in grenko skorjo: V., O., Plin., Vulg.; za označevanje nemogočega, nenaravnega: pinguia corticibus sudent electra myricae V. ali si quis idem sperat, iacturas poma myricas speret O.

Mytilēnae -ārum, f: C., Ci., Vell. ali Mytilēnē -ēs, f: H. (Μυτιλήνη) Mitiléne ali Mitiléna, glavno mesto otoka Lezbos (zdaj Mytilini). — Od tod adj. Mytilēnēnsis -e mitilénski: secretum T.; Mytilēnaeus 3 (Μυτιληναῖος) mitilénski: Lucan., mango Mart., triremes L.; subst. Mytilēnaeus -ī, m Mitilénec: Ci. ep. (o Teofanu, Pompejevem osvobojencu in prijatelju); nav. pl. Mytilēnaeī -ōrum, m Mitilénci: Ci., N., Vell.

najsi wenn auch, obgleich; (bodisi) sei es

najsibo (bodisi) entweder … oder; sei es; (čeprav) wenn auch

námreč a saber; es decir; esto es; es que...

on namreč ni bil tu es que no estaba aquí

naprímer adv. per esempio, p. es.

Nausicaa -ae, f: Hyg., Gell. in Nausicaē -ēs, f: Mart. (Ναυσικάα) Navzíkaa, hči fajaškega kralja Alkinoja.

nekváren que no es nocivo; in(n)ocuo ; med inofensivo