Franja

gestāmen -minis, n (gestāre)

1. kar se nosi, tovor, breme, orožje, okras, nakit: PLIN., SIL. clipeum, magni gestamen Abantis, ... figo V., hoc Priami g. erat V. kraljeva oprava, cognovi clipeum laevae gestamina nostrae O., ista decent humeros gestamina nostros O. orožje, gestamina trahere O., gestamen leve tutumque SEN. PH., sua virgo deae gestamina reddit VAL. FL. ogrlico, gestamen asini AP.

2. kar nosi, nosilo, nosilnica: ipsa (cerva) ante aciem celsi vehitur gestamine conti VAL. FL. na visokem drogu, g. sellae T. prenosni stol, lecticae g. T. prenosni blazinjak, samo gestamen T. nosilnica, prenosna postelja.

gestātiō -ōnis, f (gestāre)

I. act. nošenje, nošnja: infantium gestationes LACT. pestovanje. –

II. pass.

1. sprehod na nosilih, vožnja v zabavo, zabavna vožnja: SUET., gestatione uti CELS., a gestatione ... fatigatus SEN. PH., g. et corpus concutit et studio non officit SEN. PH., g. vehiculorum (na vozovih) AUG.

2. meton. sprehajališče, drevored: PLIN. IUN.

gestātōrius 3 (gestāre)

1. ki je za nošnjo, nosilen, prenosen: sella g. SUET., VULG. prenosni stol (lectica pa je nosilnica = prenosna postelja, prenosni blazinjak). Od tod subst. gestātōria -ae, f prenosni stol, nosilnica: SID.

2. gestātōrium -iī, n = gestātōria -ae, f: VULG.

3. gestātōria -ōrum, n nosilni drogovi, poverki: AUG.

gesticulor -ārī -ātus sum (gesticulus)

1. intr. izražati se s kretnjami, prikaz(ov)ati obnašanje (s telesom), pantomimsko se gibati: AP., ad symphoniam PETR., gesticulandi ... studium SUET., g. labellis FR.

2. trans. pantomimsko (= s pantomimo) izražati: carmina SUET., TERT.

gestiō -īre -īvī (-iī) -ītum (gestus -ūs)

I. pačiti se: GELL. (11, 13, 10). –

II.

1. veselo se nositi, od veselja biti razposajen (objesten), biti prevzeten, prevzemati se, od veselja poskakovati, od veselja vriskati, veselje uganjati, veseliti se: quid gestiam? TER., quid est quod sic gestis? TER., ut ... sic nostri animi ... urbano opere defessi gestiant ... vacui cura ac labore CI., gestientes comprimere CI., qui ... voluptate nimia gestiunt CI., inani laetitia exsultans et temere gestiens CI., gestientes otio L., animus gestiens secundis rebus L., gestit, qui subita felicitate exhilaratus nimio corporis motu praeter consuetudinem exsultat P. F.; o živalih: cur non gestiret taurus equae contrectatione CI., (cycnos) studio gestire lavandi V. so vsi navdani z željo, tum gestit aper, cum sese ... tigris abstulit VAL. MAX., apricitate dici gestiunt aves COL. se veselo gibljejo, quae (animalia) ... gestire discursibus LACT.; enalaga: laetitia gestiens CI. objestna radost, prim.: laetitia efferatur ac gestiat CI. bodi objestna; metaf.: dialogorum libertate g. Q. svobodneje se gibati v razgovoru.

2. trans. živo (strastno) želeti, poželeti kaj, hlepeti (hrepeneti, koprneti, dehteti) po čem; hoteti, zahtevati; z inf.: gestio promittere PL., senatum ... delere gestit CI., parietes ... huius curiae tibi gratias agere gestiunt CI., transfuga divitum partes linquere gestio H., quanta vitarit narrare pericula gestit O., faba runcari non gestit PLIN. ne mara; z ACI: equidem illam moveri gestio PL.; z obj. v acc.: nescio quod scelus gestiens AP. snujoč; abs. šalj.: gestiunt mihi pugni PL. prsti me srbe = mika me, da bi pretepal ..., gestiunt mihi scapulae PL. hrbet me srbi = hoče biti tepen.

Opomba: Star. impf. gestībant PL., gestībat GELL.

gestō -āre -āvī -ātum (intens. glag. gerere)

I. trans.

1. nesti, nositi, (na sebi ali v sebi) imeti: VELL., SUET., LACT., puerum in manibus TER., caput ... adfixum gestari iussit in pilo CI., non obtunsa adeo gestamus pectora V., neque iam livida gestat armis brachia H., lecticā gestare aquam H., hastati spicula gestabant L., g. laevā taurorum tergora septem O. ščit iz sedmerih bikovih kož, quae (electra) ... nuribus mittit gestanda (kot nakit) Latinis O., g. dorso sicut iumenta onera CU., gemmam digito PLIN., g. in utero (sc. partum) PLIN. noseča ali breja biti; pass. gestari (z abl. instrumenti curru, vehiculo, lecticā) dati se voziti, – nesti, – nositi (v oddih), voziti (peljati) se: nunc gestemur SEN. PH. dajmo se zdaj nesti v nosilnici, gestari non vehiculo, sed equo PLIN. IUN. ne voziti se, ampak jezditi (jahati); pren.: gestare aliquem in sinu ali in oculis TER. imeti koga pri srcu, zelo ljubiti ga, meum animum gestas PL. moje mišljenje poznaš, ferrum et scopulos gestare in corde O. = trdosrčen (neusmiljen) biti.

2. dobavljati: ex urbe atque Italia inritamenta gulae gestabantur T.

3. metaf. prinašati, skrivaj (kot novico) naznanjati, ovajati: crimina PL., verba, vitia SEN. PH. –

II. intr. dati se nositi, – voziti: SUET.

gestus -ūs, m (gerere)

I.

1. drža(nje) telesa, gibanje telesa (rok), vedenje, obnašanje: TIT. FR., CORN., nunc gestus mihi ... capiundus est novus TER., huic simile vitium in gestu motuque (sc. corporis) caveatur CI. pri drži in gibanju, gestum imitari LUCR., g. edendi (pri jedi) O., quo quaeque in gestu deprenditur, haesit in illo O., g. manūs, gestu rogare O., nec bracchia reddere gestus, nec pes ire potest O., avium g. SUET. mahanje ptičev s perutmi pri letanju.

2. gibanje rok, prikazovanje z rokami, gestikuliranje govornikov in gledaliških igralcev (naspr. motus gibanje celega telesa): in gestu peccare CI., histrionum non nulli gestus CI., gestum agere CI. ali componere Q., motus gestusque SUET., histrionici gestus CYPR., AMM. –

II. opravljanje, oskrbovanje: ICTI.

gibberōsus 3 (gibber -eris) grbav, grbast: ORBILIUS AP. SUET., G. (DIG.); metaf.: sermones g. FR. zaviti.

glasbena lestvica stalna zveza
1. (seznam najpopularnejših pesmi) ▸ slágerlista, zenei toplista
Pesem je tako kar 14 tednov zapored zasedala prvo mesto na glasbeni lestvici The Billboard Hot 100. ▸ A dal 14 héten keresztül a Billboard Hot 100-as slágerlistájának első helyén állt.

2. (zaporedje tonov) ▸ zenei skála
Vsak njegov inštrument je uglašen različno po glasbeni lestvici, začenši s c, d, e, f do tona g. ▸ Minden hangszerét másképp hangolja a zenei skálán, kezdve a C, D, E, F-től egészen a G hangig.

gláven principal, main, chief; cardinal; primary; master; anatomija cephalic

v glávnem chiefly, mainly, on the whole, in the main
glávni artikel principal article
glávna blagajna main cash desk (ali box office, checkout)
glávna cesta trunk (ali main) road
glávna čednost cardinal virtue
glávni delničar principal shareholder
glávni cilj primary target
glávni dobitek (v loteriji) first prize, the big prize
glávni dogodek main event
glávni del main part; body
glávni dedič chief heir, pravo residuary legatee
glávni film feature film, (filmskega programa) main feature
glávni igralec gledališče leading man, (igralka) leading lady; lead; star
glávni jambor mainmast
glávna jed main course
glávna hrana staple diet, chief food, staple food
glávni izdatki principal expenditure (ali outlay), major expenses pl
glávna knjižnica main library
glávni knjižničar chief librarian
glávna knjiga trgovina ledger
zaključiti glávno knjigo to balance the ledger
glávni kolodvor, glávna postaja (železniška) central station, main station, (končna) terminus, ZDA terminal; main railroad station
glávni jašek main shaft
glávna naloga main (ali chief) task
glávni napad main attack; main effort
glávno mesto capital, metropolis
glávna napaka chief fault; main defect
glávna krivda principal fault
glávna obrambna črta main defence line, main fighting line, main line of resistance (krajšava: MLR)
glávni oltar high altar
glávna os main axis
glávni oddelek main department
glávni namen main object, chief purpose
glávna misel main (ali principal) idea
glávni krivec pravo major (ali chief) offender; principal
glávna oseba principal person, head, gledališče (roman) hero, chief character, protagonist; pogovorno leading light, kingpin
glávno oporišče main base
glávna paluba main deck
glávna poteza (značaja itd.) chief trait, principal feature
glávni poklic (zaposlitev) chief occupation
glávni pojem, glávna ideja main idea (ali principal notion)
glávna potreba chief requirement
glávna prometna cesta (ulica) principal thoroughfare, highway, ZDA thruway
gláven priča principal witness
glávna proga main line, (železniška) main line, ZDA trunk line
glávni pomen chief importance
glávni pogoj principal condition, principal requirement
glávna pozornost main attention
usmeriti glávno pozornost na to direct one's special attention to
glávni plinovod gas main
glávno poslopje main building
glávno pravilo first principle, fundamental principle
glávna pomanjkljívost chief defect
glávna postavka main item
glávni poštni urad General (ali Main) Post Office
glávni razlog principal reason, (motiv) primary motive
glávna reka main stream
glávna sezona high season
glávna skušnja gledališče dress (ali full ali general) rehearsal
glávni sovražnik chief enemy
glávna sestavina (sestavni del) chief constituent, principal ingredient
glávni stavek gramatika main (ali principal) clause
glávna stvar chief matter; main thing, most important thing
to je glávna stvar that's all that matters
glávna razlika main difference
glávna razprava pravo (main) trial; hearing
glávna stroka speciality; main line, (v šoli) VB main subject, ZDA major
izbrati zgodovino kot glávno stroko (predmet) VB to take history as one's main subject, ZDA to major in history
glávni šlager (zvočnega filma itd.) themesong
glávni števnik cardinal number
glávno tržišče principal market
glávni urednik chief editor
glávni vzrok chief cause, principal reason
glávni vod (telefonski) trunk line
glávni vir chief source
glávni vir dohodkov principal source of revenue
glávni ugovor chief objection
glávni vhod main entrance
glávna vrata main door
glávna varovalka (elektrika) main fuse, main cutout
glávna težava main difficulty
glávna (mestna) ulica high street, ZDA main street; main road; arterial road, high road
glávni električni vod the mains pl, (plinski, vodovodni itd.) gas main, water main
glávni vidik main aspect
glávno vprašanje chief (ali main) question
glávno železniško vozlišče main junction
glávna vsebina principal contents pl; substance; summary
glávna vloga gledališče leading role, lead, star role; leading part (ali character), (ženska) female lead
igralec v glávni vlogi star, ZDA (tudi) headliner
igrati glávno vlogo to star, (manj važno) ZDA to feature
kdo igra glávno vlogo gledališče who is playing the lead?
v glavni glávni nastopa g. X the show stars Mr. X, Mr. X is appearing in the lead (ali in the main role)
glávni igralec leading actor, star (performer)
glávna zahteva prime (ali chief) requisite, primary requirement
glávno žarišče principal focus

gláven principal, capital, essentiel

glavni dobitek gros lot
glavna jed plat moški spol principal (ali de résistance)
glavno mesto capitale ženski spol
(gledališče) glavna oseba personnage moški spol principal
glavna postaja gare ženski spol centrale
(vojaško) glavni stan quartier moški spol général (Q. G.)
glavni števnik nombre moški spol cardinal
glavni urednik rédacteur moški spol en chef
glavna vaja répétition ženski spol générale
glavni vhod entrée ženski spol principale

gloria ženski spol slava, čast, sijaj; blaženost, zveličanje; glorija, svetniški sij; svetniška podoba; užitek, naslada

dar gloria proslaviti
dar la gloria dati večno blaženost
estar en la gloria mirno in zadovoljno živeti
que en santa gloria esté, que santa gloria haya (q. s. g. h.) rajni, pokojni
saber (oler) a gloria očarljiv biti, blesteti
tocar a gloria z vsemi zvonovi zvoniti, pritrkavati
en la gloria v nebesih
¡gloria santa! za božjo voljo!
¡pedazo de gloria! srček moj!
estar en sus glorias biti v svojem elementu

govoríti to speak (o of, about, z to, with); to tell; (pogovarjati se) to talk (z with, to, o about, of, over); to converse; (kramljati) to chat

glasno govoríti to talk loud, to speak in a loud voice
tiho govoríti to speak softly (ali in a soft voice)
govoríti angleški to speak English
slabo govoríti angleški to speak poor (ali broken) English
slabo govoríti o kom to speak ill of someone
kar naprej govoríti to keep (on) talking
odkrito, brez ovinkov govoríti to speak freely
govoríti o tem in onem, o raznem to talk nineteen to the dozen
uglajeno govoríti to be well-spoken
govoríti stenam (figurativno) to talk (ali to be talking) to a brick wall
govoríti o politiki to talk politics
tekoče govoríti to speak fluently
govoríti o čem drugem to change the subject
govoríti resnico to speak the truth, to tell the truth
govoríti brez priprave to speak extempore
govoríti v veter (figurativno) to waste one's breath
govoríti v imenu koga to be the spokesman of, to be the mouthpiece of
govoríti v korist koga to speak on (ali ZDA in) someone's behalf
govoríti polomljeno angleščino to speak broken English, to murder the English language
govoríti neumnosti to talk nonsense
šepetaje govoríti to speak in an undertone, to speak in a whisper
govoríti skozi nos to speak with a nasal twang
govoríti laži to tell lies (ali untruths)
govoríti sam s seboj to soliloquize
govoríti med štirimi očmi s kom to talk with someone in private
govoríti na pamet to speak from memory, to say something by heart (ali by rote)
obširno govoríti o to speak at length about (ali on), to descant, to expatiate on (ali upon)
otročje govoríti to drivel
govoríti kot papiga to parrot
govoríti preučeno za koga to speak above someone's head
govoríti tja v tri dni pogovorno to waffle, žargon to rabbit on
tu se govori angleški (napis) English spoken here
ko (ker) ravno govorimo o... since we are on the subject, since we happen to be talking about...
da niti ne govorimo o... to say nothing of...
ne govorimo več o tem!, nehajmo govoríti o tem! let us change (ali drop) the subject!
mi ne »govorimo« (smo sprti ipd.) we are not on speaking terms
o tem ni vredno govoríti it isn't worth speaking of
ona ne govorita več med seboj (sta sprta) they are no longer on speaking terms
govori! speak up!, speak out, out with it!
on ne more (ne zna) nehati govoríti he can never stop talking, he could talk the hind leg off a donkey
(on) govori, kot da bi ga navil he has the gift of the gab, he talks nineteen to the dozen
on malo govori he is a man of few words, (je boječ) he is tongue-tied
z njim se da govoríti he is someone you can talk to
z njim se ne da govoríti (figurativno) he will not listen to reason
po vsem mestu se govori o njih they are the talk of the town
govorilo se je o njegovi demisiji there have been rumours of his resignation
vse mesto govori o tem it is the talk of the town
govori se, da je zelo bogata she is said to be very rich
o njem se mnogo govori he is much talked about
to dejstvo govori zanj this fact tells in his favour
dejstva govoré sama the facts speak for themselves
to govori za in proti that cuts both ways
dejanja govore glasneje kot besede actions speak louder than words
vse govori za to, da... there is every reason to believe that...
to govori proti that tells against it
ne govorite z nikomer o tem! not a word to anyone about this!, keep this to yourself!
začeti govoríti o nekem predmetu to broach a subject
bi lahko govoril z Vami? could I have a word with you?
bi lahko govoril z g. X? could I see Mr. X
govorimo odkrito! let's speak frankly, let's lay (ali put) our cards on the table
kjer se veliko govori, se malo naredi least said, soonest mended
govoríti je srebro, molčati pa zlato the less said, the better
prav tako bi lahko govoril stenam figurativno I might as well speak to a brick wall
ti to meni govoriš! (= kot da jaz tega ne vem) you're telling me!

grātēs, f. pl., le nom. in acc., abl. grātibus enkrat pri T.; beseda je le v reklih rabljen subst. pl. hvala, zahvala, poseb. javna in svečana, izrečena bogovom ali velezaslužnim ljudem: alicui grates agere PL., CI., L., O., T. ali grates dicere V. zahvalo izreči komu, zahvalo izkazati komu, zahvaliti se komu, alicui grates habere CU. biti komu hvaležen, alicui grates habere atque agere PL. ali alicui g. agere habereque CU., pro tantis ... victoriis grates diis immortalibus agere habereque L.; pesn. tudi grates referre O. hvaležnega se izkazati, hvaležnost v dejanju (dejansko) izkazati; iron.: di tibi persolvant grates V. naj ti poplačajo, naj ti povrnejo; pleonastično: quibus pro benefactis deberi tibi multas grates gratias PL.; meton. zahvalni prazniki, (za)hvalni godovi: superis decernere grates O., laudibus gratibusque venerari T.

gregorìjānskī -ā -ō gregorijanski: gregorijanski kalendar; -o pjevanje; -o pojanje g. petje, g. koral

Groenland, le [grɔɛ̃lɑ̃, grɔɛnlɑ̃d] Grenlandija

g Groenland ais, e grenlandski

gubernō -āre -āvī -ātum (izpos. iz gr. κυβερνάω)

1. krmariti, krmiti; abs.: tristi cum corde ENN. FR., bene aut male CI., ut si nautae certarent, quis eorum potissimum gubernaret CI., tranquillo mari g. L., ars gubernandi Q. krmarska umetnost; preg.: gubernare e terra L. na kopnem krmariti = iz varnega zavetja drugim v nevarnosti svetovati; trans.: g. navem ENN.

2. metaf.
a) abs. krmilo ravnati, krmariti, krmiti; sploh voditi, vladati: iam pridem gubernare me taedebat CI., in tanta tempestate te gubernare non posse CI. (o ljudskem tribunu), omnia te gubernante naufragia metuebam CI., non est loquendum, sed gubernandum SEN. PH., deus ..., qui regat, qui gubernet CI., fortuna gubernans LUCR.
b) trans. (s konkr. in abstr. obj.) krmariti = ravnati, voditi, vladati, upravljati: rem docte PL., qui eos (pueros) gubernat animus TER., rei publ. navem gubernavi CI., qui tum rem publ. gubernabant CI., cum unus omnia gubernet CI., g. civitatem, urbem, orbem terrarum, bellum, motum fortunae petitionem, quaestionem, iura, mentes, tormenta CI., vitam ratione LUCR., currum SEN. TR., equum MART., vocem PETR., iter pedibus FL., equites VOP.; v pass.: quo (bono) vita gubernari possit CI., ut commodum commune mutuis officiis gubernetur CI., Caesar meis consiliis adhuc gubernatus CI. EP.; occ.: damna gubernare crudelis belli SIL. previdno odvrniti večjo škodo.

gulōsus 3, adv. ē (gula)

1. požrešen, sladkosneden, pohlepen po nasladah (nasladnostih), poželjiv, kot adv. slastno: LAMP., esse tibi videor saevus nimiumque gulosus MART., nihil est ... gulosius Santrā MART., oculis etiam gulosi sunt SEN. PH., g. fictile IUV. s slastnimi jedmi, g. abstinentia HIER., gulosius condire cibos COL., nil est ... tibi gulosius factum MART., gulosissime nutrit TERT.

2. metaf.: lector nimium gulosus MART. preveč izbirčen bralec.

gȕmen -a -o gumen: -o crijevo (crevo) gumena cev; -a kuglica, izolacija, traka, transportna vrpca; -e rukavice; -i čamac, čep, kabel, motor, odbojnik, potplat, remen, valjak, žig; -o brtvilo g. tesnilo; -e čizme gumeni škornji

gurges -itis, m (prim. skr. giráti požira, gárgara-ḥ žrelo, brezno, krnica, gr. γέργερος grlo, sapnik, γαργαρίζω grgram, βάραϑρον brezno, prepad, žrelo, βορά [kar se požira] = hrana, jed, lat. gurguliō¹, vorāre, vorāgō)

1. vrtinec, tolmun, krnica, jarin: altus, turbidus V., qui gurges aut quae flumina ... ignara belli? H., gurges, curvos sinuatus in arcus O.

2. sinekdoha: deroči tok, deroči val: Rheni fossa gurgitibus redundans CI., ubi pedes instabilis ac vix vado fidens ..., eques ... equo vel per medios gurgites stabili ... rem gereret L.; pesn. globoka voda, globočina v vodi, reka, jezero, morje: e gurgite ponti CI. POET., rari nantes in gurgite vasto V., summoque hausit de gurgite lymphas V. s površine globokega vodovja, g. Carpathius V., Hiberus V. Zahodno morje, Lethaeus CAT., LACT., Euboicus (= Euripus) O., caeruleus O., ricessūs gurgitis O. globoki zalivi, cum steterint in gurgite montes VAL. FL., amnium ... multo gurgitis tractu fluentium Q., captus flumineo ... de gurgite piscis MART., g. Atlanteus, Tusci gurgites STAT., g. Oceani AMM.

3. metaf. požirajoče brezno, žrelo, ponòr, prepad, glob(oč)ina: tecto gurgite lapsus O., g. Stygius O. (zaničlj.) kaluža; od tod: in profundissimum libidinum suarum gurgitem divitias suas profundere CI. žrelo, qui ... immensa aliqua vorago est et gurges vitiorum turpitudinumque omnium CI., g. turpitudinis VAL. MAX., pecuniam prandiorum gurgitibus proluere GELL. s pijančevanjem zapravljati.

4. meton.
a) požrešnost, požrtnost: vitium gurgitis aetas hominibus auget CI.
b) požeruh, požrešnež, goltan, razsipnež, zapravljivec: gurges et vorago patrimonii CI. ki si dediščino zapil in zažrl; abs.: quem gurgitem (pijanec)! quam voraginem (požrešnež)! CI., ille gurges exstruit villam CI., ille gurges atque helluo CI., Apicius ... nepotum omnium altissimus gurges PLIN. največji uživač, največji sladkoživec. Kot rim. priimek Gurges -itis, m Gúrgit = „Golt(an)“, „Goltnež“, „Goltavec“, npr.: C. Volcatius Gurges senator PLIN., Gurges Fabius IUV.