Franja

cuánto koliko?

¿cuánto? koliko? po čem?
¿cuánto dura el discurso? kako dolgo traja govor?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿por cuánto? po čem? zakaj?
¿de cuánto acá? kako dolgo že? kako dolgo še?
¿a cuántos estamos? katerega (v mesecu) smo danes?
decirle a uno cuántas son cinco komu odkrito svoje mnenje povedati
número no sé cuántos število x, poljubno število
¡cuánto me alegro! kako vesel sem (tega)!
¡cuántas víctimas! koliko žrtev!

culter -trī, m nož: osseus Col., lapideus Vulg.; poseb. kosir, vínjek: Col.; klavni nož: Pl., Suet., bovem ad cultrum emere Varr. za zakol, ab lanio cultro arrepto L.; pesn. pren.: fugit improbus ac me sub cultro linquit H. me pusti (kot žrtev) pod klavčevim nožem = v rokah nadležneža; kuhinjski nož: Pl., c. coquinarius Varr. fr.; c. venatorius lovski nož: Petr., Suet.; črtalo, ralo, lemež: Plin.; cultri tonsorii (tudi samo cultri) britve = škarje za brado: Petr., qui (Dionysius) cultros metuens tonsorios candente carbone sibi adurebat capillum Ci.; enako cultri tonsorum: Plin.; preg.: tympanum versatile in cultro (in cultrum) collocare Vitr. na rob postaviti.

cultrārius -iī, m (culter) klavec darilnih živinčet (popa = pobijalec žrtev): Suet.

Curtius 3 Kurcij(ev), ime sabinskega in rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. Mettius Curtius Metij Kurcij, Sabinec, ki se je po ugrabitvi Sabink bojeval z Rimljani in se naposled naselil v Rimu: L.

2. M. Curtius Mark Kurcij, srčen rimski mladenič, ki se je baje l. 362 prostovoljno s konjem kot žrtev pognal v prepad, ki je nastal na forumu: L.

3. C. Curtius Postumus Gaj Kurcij Postum, ki ga je Ciceron priporočil Cezarju za vojaško tribunstvo, po začetku državljanske vojne goreč Cezarjev privrženec: Ci. ep.

4. Curtius Montānus, gl. Montānus.

5. Curtius Nicia Kurcij Nicija z otoka Kosa, osvobojenec nekega Kurcija, Pompejev sodobnik in prijatelj ter prek njega seznanjen z drugimi rimskimi imenitniki, učen razlagalec pesnika Lucilija: Ci. ep., Suet.

6. Curtius Rufus Kurcij Ruf, kvestor, potem prokonzul v Afriki v Klavdijevem času: T.

7. Q. Curtius Rufus Kvint Kurcij Ruf, najbrž sin prejšnjega, zgodovinopisec (v Klavdijevem času), napisal je 10 knjig zgodovine Aleksandra Velikega (De rebus gestis Alexandri Magni), prvi dve nista ohranjeni. — Kot adj.
a) lacus Curtius Kurcijevo jezero, imenovano po nekem Kurciju (morda po Marku Kurciju, gl. zgoraj pod 2.); v starih časih je pokrivalo del rimskega foruma, v času Augusta je bilo le še suh „puteal“: Varr., L., O., Aur.; imenovalo se je tudi lacus Curtii: Suet., P. F.
b) Curtius fōns Kurcijev studenec, ki ga je v Rim speljal Kaligula, del Klavdijevega vodovoda (aquae Claudiae): Plin., Suet., Front.

človešk|i [é] (-a, -o)

1. menschlich, Menschen- (glas die Menschenstimme, rod das Menschengeschlecht, vek das Menschenalter, dolžnost die Menschenpflicht, kri das Menschenblut, pamet der Menschenverstand, podoba die Menschengestalt, sila die Menschenkraft, žrtev Menschenopfer, izgube Menschenverluste množina, dostojanstvo die Menschenwürde, meso das Menschenfleisch, življenje das Menschenleben)
človeško bitje das Menschenwesen, das menschliche Wesen
lovec na človeške glave der Kopfjäger
otrok človeškega rodu das Menschenkind
delo človeških rok das Menschenwerk/ein Werk von Menschenhand
v enem človeškem veku innerhalb eines Menschenalters
pravo človeška napaka menschliches Versagen
storiti: vse kar je v človeški moči das Menschenmögliche, alles Menschenmögliche (tun)

2. (človečen) menschlich, human

3. (vreden človeka) menschenwürdig

4. (podoben človeku) obnašanje: menschenartig

5. figurativno (dostojen) cena: zivil

dar moški spol (-u …)

1. (darilo) das Geschenk, die Gabe (botrski Patengeschenk)
božji dar die Gabe Gottes, die Gottesgabe, (dar nebes) ein Geschenk des Himmels
dati v dar schenken
dobiti v dar geschenkt bekommen

2. v dober namen ipd.: die Spende
knjižni dar die Buchspende
v blagu die Sachspende

3. (naravni dar) die Gabe, -gabe (govorniški Rednergabe, opazovanja Beobachtungsgabe, pesniški Dichtergabe, preroški Prophetengabe, pripovedni/pripovedovanja Erzählergabe, Gabe des Erzählens); (sposobnost, zmožnost) das Vermögen; (predstavljanja Vorstellungsvermögen, prepričevanja Überzeugungsvermögen); (talent) die Geistesgabe, das Talent
dar za das -talent (glasbo Musiktalent, jezike Sprachtalent); (nadarjenost) die Begabung
dar prepričevanja die Überredungskunst

4. versko: (žrtev) das Opfer, -opfer (klavni Schlachtopfer, žgalni das Brandopfer)
zaobljubni dar die Votivgabe, das Weihgeschenk
žrtveni dar die Opfergabe
prinesti v dar zum Opfer bringen
prineseni dar das Opfer, Opfer-, sveča: die Opferkerze
priprava darov die Gabenbereitung
nabiralnik za darove der Opferstock/ die Opferbüchse
prošnja nad darovi das Gabengebet
|
figurativno imeti dar govora redegewandt sein
vzeti komu dar govora die Rede verschlagen/rauben

darit|ev ženski spol (-ve …)

1. die Opferung, die Darbringung von Opfern; das -opfer (mašna [Meßopfer] Messopfer; hvalna Lobopfer, klavna Schlachtopfer, olja Ölopfer, pitna Trankopfer, vina Weinopfer, zahvalna Dankopfer, za rajnega/umrlemu Totenopfer, živali Tieropfer)
opravljanje daritve die Opferdarbringung
opraviti daritev ein Opfer darbringen

2. pravo die Schenkung
izpodbijanje daritve die Schenkungsanfechtung
| ➞ → žrtev

dēiciō -ere -iēcī -iectum (dē in iacere)

I.

1. (dol) vreči, (dol) metati: pernam et prandium Pl. v lonec vreči, libellos Ci. (s česa) strgati, antemnas C., equo vulnerato deiectus est C., neque eorum (consulum) sortes deiciuntur (sc. in urnam) C., deiectam aerea sortem accepit galea V., cum deiecta in id (v ta namen) sors esset L., d. comam, crines Afr. ap. Non. (z glave) strgati, crinibus deiectis T. z nerodno spuščenimi lasmi, ramenta pellis cervinae deiecta pumice Plin. odrgnjeni, odstranjeni, d. togam Q. (dol) spustiti. Izhodišče s samim abl.: aliquem saxo O., T., aliquem equo L., deici gradibus Aur.; s praep.: aliquem de ponte Ci., aliquem de saxo L., togam de humero ali ab humeris Suet., iugum servile a cervicibus Ci., lecto graviter deici ab alto O. Smer s praep.: librum in mare Ci. ep., conservos in piscinam Ci., e summo … ictos … in Tartara Lucr., fulmen caelo in terras V., securim in caput L., in arma hostis caesim … ensem L., in viam equos L. dol pognati, stipites in cavernas Cu., naves in altum Vop. pognati v globočino = potopiti, saxa alia super alia deiecta Plin. iun.; z dvojnim acc.: Sopatrum de porticu … praecipitem in forum d. Ci. Refl. in med. zagnati (zaganjati) se, strmoglaviti se, (dol) skočiti: se in mare, se de superiore parte aedium N., se de muro, se per munitiones C., in locum deiectus inferiorem C., saxi vertice deicior V.; pren. zagnati (zaganjati) se, spustiti (spuščati) se, (o solzah) udreti se: venti ab … praealtis montibus se deiciunt L., foeda tempestas … caelo deiecta L., deiectae montium iugis procellae Plin., flatūs rursus deiecti Plin., tanta vis aquae se deiecit Plin. (o dežju), amnis deiectus per (čez) scrupulosa Plin., Tanais ex Rhipaeo monte deiectus Mel., deiecta saxis (čez skale) flumina Val. Fl., deiectis lacrimis Pr.

2. na tla vreči (metati), podreti (podirati), prevrniti (prevračati), rušiti, porušiti: status Ci., L., signa aēnea L., ut … omnes Hermae deicerentur N., d. turrim C., hostium castra L., muri bracchia Iust., muros L., moenia O., arces V., H., alta Ceraunia telo V., arbores L., Vitr. (po)sekati, toda: arbores … vi ventorum deiectae Ulp. (Dig.) podrta; pesn.: vidimus … Tiberim … ire deiectum (sup.) monumenta regis templaque Vestae H.; occ. na tla zvaliti, (do smrti) pobiti: d. Typhoëa O., paucis deiectis C., deiectis circum stipatoribus T., super iuvencum stabat deiectum leo Ph., Thetidi d. iuvencam Val. Fl. za žrtev zaklati, toda: d. animal P. Veg. podreti žival (za operacijo); poseb. lovsko ubiti, ustreliti: feram Cu., Mart., avem ab alto caelo (visoko z neba) V.; pren. (oči) pobesiti (pobešati), povesiti (povešati): d. ocellos O., vultum V., Sen. ph., deiectus in humum vultus O., vultus pudore deiectus Sen. tr., deiecti in terram militum vultus T., deiecto capite Q., id (caput) deiectum semper in terram Plin., deiecto in pectora mento O., euntes deiecta cervice Getae Cl.; pesn. z grškim acc.: deiectus oculos V. s pobešenimi očmi, deiectus vultum Stat. s povešenim obrazom.

3. (politično) koga izpodriniti, vreči, poraziti: hoc (Critiā) deiecto N., de possessione imperii deiectus L., Pontica signa deiectum meminisse piget Lucan., Artavasdes non sine nostra clade deiectus T.; brahilogija: infra Ventidium deiectus oriens T. poraženi vzhod, ki je prišel pod Ventidija, v pozni lat. poraziti (= ponižati): Eccl.

II.

1. odbiti: Anxuris ense sinistram … deiecerat V., uno deiectum comminus ictu … caput V., deiectum ense caput Sil.; occ. (ladje) zanesti; v pass.: tanta tempestas coorta est, ut naves ad inferiorem insulae partem deicerentur C., classis … foedā tempestate vexata ad Balearīs insulas deicitur L., quae (classis Punica) tempestate deiecta ad Baliarīs erat L.; (o ladjah): Menelaus ad terram Libyam deiectus est T.; pren.: in epilogis deiecti sumus Q.

2. pren. odvrniti (odvračati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): mucrones a iugulis vestris Ci., oculos nusquam a re publica Ci., si tantulum oculos deiecerimus Ci. = če smo le malce manj pazljivi, quantum mali de humana condicione deieceris Ci., d. metum, vitia a se ratione, cruciatum a corpore, aliquem de sententia Ci., philosophos de negotio Petr. od njihovega predmeta odvračati = njihove razprave pobi(ja)ti, Zeno omnia negotia de negotio deiecit Sen. ph. je pobil vse trditve, uxore deiectā (sc. conubio) T. ko je bila odstranjena.

3. medic.
a) odvajati, odpraviti (po dristitvi ali bljuvanju): alvum ali alvum superiorem Ca. (gl. alvus), casei, qui facillime deiciantur Varr. ki se jih prav lahko otrebiš; abs. deicere Cels. dristiti.
b) vsrkavati da(ja)ti: per nares d. P. Veg.

III.

1. boriteljsko koga z mesta (položaja) premakniti, iz(pod)riniti, odriniti: de loco hominem Quadr.; pogosto pren.: eum de statu omni Ci. povsem zbegati, aliquem de omni vitae statu Ci., de gradu deici Ci., Auct. b. Alx., studio feriendi … deiectus (sc. de gradu) non pugnat, sed rixatur (orator) T.

2. voj. nazaj potisniti, v beg zapoditi, pregnati: praesidium C., praesidium Claternā Ci., praesidium loco munito, praesidium ex saltu, hostes muro turribusque, nostros ex utraque munitione C., hinc celeriter deiecti C., d. praesidium inde Cu., equitatum hostium de colle Auct. b. Afr., tenentes locum Romani cum deiecissent L.

3. pren.
a) koga (s posestva) pregnati, izriniti iz česa, pripraviti ob kaj: aratores, aliquem per insidias vi de agro, aliquem de possessione fundi, fortunis, consulem de urbis praesidio, magistratūs templo Ci., deicitur familiaritate suetā T., d. aliquem vi, de fundo, de possessione fundi, de solo Icti.
b) vzeti komu upanje, v pass. deici aliqua re, aliquo tudi = izgubiti upanje na kaj, izgubiti kaj, koga: deicere aliquem aedilitate Ci., deici praeturā, de honore Ci. ali honore L., deiecti principatu, Helvetii ea spe deiecti C., opinione trium legionum deiectus C. je izgubil upanje, da bi dobil tri legije, deiecta coniuge tanto V.; abs. odvzeti komu upanje na kako častno službo, izpodriniti ga: Caelius ap. Ci. ep., cum … inimicum eo quoque anno petentem deiecisset L. — Od tod adj. pt. pf. dēiectus 3,

1. znižan, nizko ležeč: loca C.

2. pren.
a) (po pomembnosti) nizko stoječ, nizek: neutrum altero sublimius aut deiectius Tert.; adv. komp. dēiectius niže: Tert.
b) pobit, potrt, malosrčen, malodušen: quamquam vis alto volnere tardat, haud deiectus V., deiecti et infracti Q., res super Argolicas haut sic deiecta videbis Stat.

dindon [dɛ̃dɔ̃] masculin puran, purman; figuré, familier bedak

se pavaner, se rengorger comme un dindon šopiriti se, košatiti se kot puran
être le dindon de la farce biti žrtev slabe, grde šale ali prevare
le dindon fait la roue puran razprostre rep v kolo
est-ce que nous avons gardé les dindons ensemble? sva krave skupaj pasla?

disposition [-zisjɔ̃] féminin razporeditev, razmestitev; razdelitev; razpolaganje (de z), razpolaga; uporaba; določba, predpis, ukrep; figuré stanje, nagnjenje; razpoloženje, volja; namen; commerce trata, menica

d'après les dispositions en vigueur po veljavnih predpisih
par la disposition de bon Dieu po božji volji
disposition additionnelle dodatna določba
disposition des pièces, d'un appartement razporeditev stanovanjskih prostorov, stanovanja
disposition pénale kazenska določba
disposition au mal nagnjenost k slabemu
disposition au sacrifice pripravljenost za žrtev
dispositions tarifaires tarifne določbe
disposition testamentaire določba v oporoki
disposition transitoire prehodna določba
disposition de dernière volonté določba po poslednji volji
avoir à sa disposition imeti na voljo, na razpolago
avoir la disposition de quelque chose moči razpolagati s čim
être en bonne, mauvaise disposition biti dobre, slabe volje
être dans de bonnes dispositions à l'égard de quelqu'un biti komu naklonjen
tout est à votre disposition vse vam je na voljo
mettre à la disposition de quelqu'un dati komu na razpolago, na uporabo
se mettre à la disposition de la police predati se policiji
faire ses dispositions pour partir pripraviti vse potrebno za odpotovanje
prendre ses dispositions storiti svoje ukrepe

doprinêsti (-nêsem) | doprinášati (-nášam) perf., imperf. contribuire:
doprinesti k reševanju problemov contribuire alla soluzione dei problemi
doprinesti žrtev (žrtvovati se) sacrificarsi

dùšek m (t. došek)
1. orientalska volnena blazina, namesto evropske žimnice
2. blazina: sjesti u -e kočije
3. ne može se carstvo zadobiti na -u sve duvan pušeći brez truda in žrtev ni uspeha

émissaire [emisɛr] masculin (tajni) odposlanec; technique odvodni kanal

bouc masculin émissaire grešni kozel, vsegakriv, nedolžna žrtev

escroc [ɛskro] masculin slepar, lopov, goljuf

être victime d'un escroc biti žrtev sleparja, nasesti sleparju

expiatoire [ɛkspjatwar] adjectif spraven

sacrifice masculin expiatoire spravna žrtev

exta -ōrum, n (iz *exsecta: exsecāre izrezati, prim. prōsecta: prōsecāre)

1. drob(ovje), poseb. darovanih živali (srce, pljuča, jetra, vranica; intestina pa so čreva): exta omnium pecudum Ci., victimae L., asini, bovis O., ardentia V., trepidantia O., humana H., cruda L., O., exta homini ab inferiore viscerum parte separantur membranā Plin.; kot žrtev: puerorum extis deos Manīs mactare soles Ci., fumantia reddimus exta V., exta dare (darovati) deo, secta fumosis exta dare focis O., exta perperam dare (namreč na žrtveniku) L.; iz drobovja so starodavniki prerokovali: quod in extis nostris portentum est Pl., augurum atque extûm (= extorum) interpretes Pac. fr., exta interpretari, inspicere Ci., spectare Cu., ea, quae significari dicuntur extis, cognita esse ab haruspicibus Ci., si est in extis aliqua vis, quae declaret futura Ci., spirantia consulit exta V., si exta eadem, quae somnio visa fuerant, portenderentur L., exta laeta, tristia Cu.

2. redko = čreva: exta serpentibus et lacertis longa Plin., Caecinae Volaterrano dracones emicuisse de extis laeto prodigio traditur Plin.

3. met. žrtvena gostija, žrtvena pojedina: abducunt me ad exta Pl., iamne exta cocta sunt? Pl.

falciare v. tr. (pres. falcio) kositi, žeti (tudi pren.):
falciare l'erba kositi travo
l'epidemia ha falciato molte vittime epidemija je pokosila veliko žrtev

fall^*1 [fɔ:l]

1. neprehodni glagol (in, to, from)
pasti, padati; pripasti, pripadati; podreti, prevrniti, zgruditi se; popustiti, popuščati; upadati; spustiti se
zoologija roditi se; spuščati se; izlivati se; viseti; (z)manjšati, poleči se; poginiti; podleči; z vnemo se lotiti; propadati; zgoditi se; morati

2. prehodni glagol
ameriško, narečno sekati drevesa

o fall adoing začeti kaj (npr. alaughing zasmejati se)
to fall asleep zaspati
to fall to blows stepsti, spopasti se
to fall due zapasti (menica)
to fall dumb onemeti
to fall from favour pasti v nemilost
to fall flat doživeti neuspeh
to fall foul of spopasti se, napasti; prepirati se
to fall from grace grešiti
to fall in love zaljubiti se
to fall in two razpoloviti se
to fall into habit navaditi se
to fall into conversation with s.o. začeti pogovor s kom
to fall a prey (ali victim, sacrifice) postati žrtev
to fall into a rage pobesneti
to fall heir to podedovati po
to fall to pieces razpasti
to fall on a sword figurativno narediti samomor
to fall on one's feet imeti srečo, izvleči se
his face fell kislo je pogledal
to fall to one's lot biti komu usojeno
to fall between two stools usesti se med dva stola
to fall into oblivion biti pozabljen

fallen (fiel, gefallen) pasti, padati; (abfallen) upadati; Worte: biti izrečen; fallen lassen spustiti; sich fallen lassen vreči se, spustiti se; jemanden fallen lassen prenehati se družiti z; fallen an/auf (in jemandes Besitz kommen) pripasti; fallen auf eine Fährte: izslediti; fallen in, unter eine Kategorie, Rubrik: spadati v; fallen auf ein Datum, einen Tag: sovpasti z, pasti na; ins [Schloß] Schloss fallen zapreti se; zur Last fallen biti v breme, bremeniti; zum Opfer fallen biti/postati žrtev; in die Rede fallen skočiti v besedo; schwer/leicht fallen težko (mi, ti...) je, s težavo (es fiel mir schwer s težavo sem...) ; aufs Herz fallen težiti srce

fatalité [-lite] féminin usodnost, zla usoda, smola

il est poursuivi par la fatalité preganja ga zla usoda
victime féminin de la fatalité žrtev zle usode