Franja

thrust^*2 [ɵrʌst] prehodni glagol
suniti, (po)riniti, porivati, potiskati; vtakniti (in, through v, skozi)
(pre)bosti; vsiliti; priganjati, naganjati
neprehodni glagol
prerivati se, gnesti se, riniti se, riniti (through skozi)
navaliti (on na); naleteti (at na)
udarjati (at ob, v)

to thrust a dagger into s.o.'s back zasaditi komu nož v hrbet
I thrust my fist into his face s pestjo sem ga udaril po obrazu
to thrust one's hand into one's pocket vtakniti, zariti roko v žep
to thrust one's nose into vtikati svoj nos v, vmešavati se v
to thrust o.s. into vmešati se v, vriniti se v
to thrust s.th. upon s.o. vsiliti komu kaj
to thrust s.o. through prebosti koga
to thrust one's way (through) utreti, prebiti si pot
he thrust himself upon us vsilil nam je svojo družbo
to thrust past preriniti se mimo

tief globok; Temperatur: nizek; Geheimnis, Winter: velik; Not, Schmerz, Einsamkeit: hud; Farbe: temen; tiefer Boden globoka tla; tiefer Schlaf globok spanec; Adverb globoko; (in niedriger Lage) nizko; bedauern, erschrecken: zelo, močno; tief sinken globoko/nizko pasti; tief gefallen sein nizko pasti; tief in globoko v; tief in der Nacht/in Afrika sredi noči/Afrike; tief im Herzen/im tiefsten Herzen na dnu srca; im tiefen Winter sredi zime; tief in die Tasche greifen globoko (po)seči v žep; tief ins Glas gucken globoko pogledati v kozarec; tief in Schulden sein biti visoko zadolžen; tief in der Kreide sein biti globoko v kredi (visoko zadolžen); jemanden tief im Herzen treffen zadeti (koga) globoko v srce; bis tief in den Herbst: do pozne (jeseni); im tiefsten Frieden sredi najglobjega miru; aus tiefster Seele od srca

trou [tru] masculin luknja; figuré vrzel; bedno stanovanje, brlog; populaire jama, grob; uho (šivanke); familier zakotna, odmaknjena vas

trou à fumier gnojiščna jama
trou d'obus lijak od granate
trou de la serrure luknja pri ključavnici
trou de sonde, de forage vrtina
trou du souffleur suflerjeva školjka
le trou normand (figuré) žganje, ki se pije sredi obeda
trou d'air zračna luknja (žep)
un petit trou pas cher odmaknjena vasica, cenena za letovanje
faire un trou à la bourse globoko seči v žep
faire un trou pour en boucher d'autres (figuré) napraviti nov dolg, da bi z njim poplačali druge (stare)
faire son trou (figuré) visoko se povzpeti, uspeti v življenju
il n'est jamais sorti de son trou on ni nikoli potoval, ne pozna prav nič sveta
avoir des trous de mémoire pozabljati
rester dans son trou (figuré) skri(va)ti se

trouser [tráuzə] samostalnik
hlačnica
vulgarno hlače

trouser pocket hlačni žep
trouser press, trouser stretcher nateznik za hlače
trouser strap hlačni jermen

ventrālis -e (venter) trebušen: humor Macr.; subst. ventrāle -is, n

1. trebušna blazina: Plin.

2. trebušni pas kot žep oz. torba: Plin. — Soobl. ventrālis -is, m: Ulp. (Dig.).

vsák (-a -o)

A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
v vsakem primeru in ogni caso
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
v vsakem primeru in tutti i casi
na vsak način in tutti i modi
vsak čas bodo prišli vengono a momenti
to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
na vsak način certamente, ad ogni costo
o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte

vtakn|iti (-em) vtikati predmet: stecken in, einstecken (in); (eno v drugo [ineinanderstecken] ineinander stecken, nazaj zurückstecken, skozi durchstecken, v kaj hineinstecken); komu v žep - denar ipd.: zustecken
vtakniti v žep in die Tasche stecken, dobiček ipd.: einstreichen
v bolnišnico, dom, internat: stecken, unterbringen
vtakniti nos v kaj die Nase in (etwas) stecken
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
vtakniti v zapor ins Gefängnis stecken, (jemanden) einlochen
vtakniti si za klobuk sich (etwas) an den Hut stecken

vtakníti mettre dans, ficher dans, introduire dans, faire entrer dans , familiarno fourrer dans ; (meč v nožnico) (r)engainer

vtakniti v žep mettre (ali glisser, familiarno fourrer) quelque chose dans sa poche, empocher
vtakniti denar v kaj investir (ali placer, mettre, engager) de l'argent dans quelque chose
vtakniti koga v ječo mettre (ali jeter) quelqu'un en prison
v vsako reč vtakniti nos (familiarno) fourrer son nez partout
vtakniti se v kaj se mêler de quelque chose, s'ingérer, s'immiscer, s'insinuer, intervenir dans quelque chose

vtákniti to put into

vtákniti (meč) v nožnico to sheathe
vtákniti roke v žep to put one's hands into one's pockets
vtákniti v žep to pocket, to put into one's pocket
vtákniti se v (figurativno) to meddle in, with
vtákniti se vmes to interfere in something, to meddle with something

vtákniti (-em) | vtíkati (-am)

A) perf., imperf.

1. ficcare, cacciare, infilare; mettere, introdurre, inserire:
vtakniti ključ v ključavnico infilare la chiave nella toppa
vtakniti zakovico v odprtino inserire un ribattino nell'apposito orifizio
vtakniti žeton v avtomat introdurre il gettone nel distributore
vtakniti roke v žep cacciare, mettere le mani in tasca
ne vem, kam sem vtaknil očala non so dove ho messo gli occhiali
vtakniti meč v nožnico rimettere la spada nella guaina, inguainare la spada

2. (nadeti, nadevati nekaj, kar omejuje gibanje) mettere:
vtakniti bolnika v prisilni jopič mettere al malato la camicia di forza
vtakniti koga v lisice mettere le manette a qcn.

3. (spraviti koga kam) mettere, ficcare, cacciare:
vtakniti v internat mettere in un convitto
vtakniti v zapor ficcare in prigione, sbattere in prigione

4. pren. (vložiti, vlagati v kaj) investire, collocare:
v novo hišo je vtaknil vse prihranke ha investito tutti i risparmi nella nuova casa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vtakniti glavo v levje žrelo andare nella tana del leone
vtakniti svoj nos, svoje prste povsod, v vsako reč ficcare il naso dappertutto, intromettersi dovunque
vtakniti koga pod nadzorstvo mettere qcn. sotto controllo, sotto sorveglianza
pri večjih naročilih vtakne v žep več milijonov nelle commesse di un certo volume intasca vari milioni
pog. vtakniti koga v keho sgnaccare qcn. in gattabuia
pog. ne vem, kam naj ga vtaknem non so dove metterlo

B) vtákniti se (-em se) | vtíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. intromettersi

2. apostrofare, molestare qcn.:
v vsako mlado žensko se vtakne non c'è donna giovane che lui non molesti
pog. ne vem, kam se je vtaknil non so dove si è cacciato, dove sia andato a finire

vtákniti poner, meter (v en) ; (vtikalo) enchufar ; (meč v nožnico) envainar

vtakniti v žep embolsar
vtakniti se vmes entrometerse, inmiscuirse

vuōto

A) agg.

1. prazen; nezaseden:
botte vuota prazen sod
a mani vuote ne da bi kaj dosegel
a stomaco vuoto tešč
testa vuota puhloglavec
rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok

2. pren. prazen, puhel:
discorsi vuoti prazno besedičenje

B) m

1. fiz. vakuum:
sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)

2. aero
vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep

3. praznina; vrzel; prazno:
cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
fissare il vuoto strmeti v prazno

4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
restituire i vuoti vrniti prazne steklenice

5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
colmare un vuoto zapolniti vrzel
lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)

6. prazno, nepotrebno, jalovo:
assegno a vuoto nekriti ček
marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine

Westentaschenformat, das, im Westentaschenformat v malem žepnem formatu; figurativ Politiker: za v mali žep, minimini

zadrga samostalnik
(del oblačila) ▸ cipzárPuloverji z zadrgo so vedno prijetni za nošenje, poleg tega pa se tudi lažje oblačijo, ker si z zadrgo povečamo izrez. ▸ A cipzáras pulóvereket mindig kellemes hordani, emellett könnyen magunkra ölthetjük őket, mivel a cipzárral kitágíthatjuk a nyakkivágást.

zgiban (-a, -o) gefalzt, Falz- (pola die Falzlage, lijak der Falztrichter, žep die Falztasche)

zráčen¹ (-čna -o) adj. d'aria, dell'aria, pneumatico, aereo:
zračni tok corrente d'aria
zračna temperatura, vlaga temperatura, umidità dell'aria
zračna blazina materassino pneumatico, gonfiabile
voj. zračni napad attacco aereo
zračni promet traffico aereo
zračna črta linea d'aria
zračna pot linea aerea
publ. zračni most ponte aereo
zračno ladjevje flotta aerea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zračni pirat pirata dell'aria, dirottatore
vozilo na zračno blazino veicolo a cuscino d'aria, hovercraft
zračna črpalka pompa per bicicletta
med. zračna embolija embolia gassosa
zračna luknja vuoto d'aria
meteor. zračna masa (gmota) massa d'aria
zračna navigacija aeronavigazione
zračna odprtina sfogo
zračna puška fucile ad aria compressa
zračna razredčevalka pompa per vuoto
elektr. zračna reža traferro
bot. zračne korenine radici aeree
voj. zračni alarm allarme aereo
zračni desant aerosbarco
teh. zračni filter filtro dell'aria
zračni jašek condotto d'areazione
kem. zračni kisik ossigeno atmosferico
zračni koridor corridoio aereo, aerovia
strojn. zračni prenašalnik transelevatore
meteor. zračni pritisk pressione atmosferica
področje visokega zračnega pritiska zona d'alta pressione
aer. zračni prostor spazio aereo
zračni žep vuoto, sacca d'aria
zračna bolezen mal d'aria

zunanj|i (-a, -e) äußerlich, der/die/das äußere; auswärtig, extern; (podružnični) außendienstlich; (zunaj doma) außerhäuslich; (zunaj podjetja) außerbetrieblich; (eksogen, prihajajoč od zunaj) außenbürtig; Außen- (člen das Außenglied, igralec Außenfeldspieler, minister der Außenminister, navoj das Außengewinde, omet der Außenputz, rob der Außenrand, skelet živalstvo, zoologija das Außenskelett, svet die Außenwelt, žep die Außentasche, gospodarska politika die Außenwirtschaftspolitik, politika die Außenpolitik, razsvetljava die Außenbeleuchtung, stena die Außenwand, temperatura die Außentemperatur, utrdba das Außenwerk, vrata die Außentür, ogledalo der Außenspiegel, pristanišče der Außenhafen, snemanje die Außenaufnahme)
za zunanjo rabo äußerlich, äußerlich zu gebrauchen

zunánji external, exterior; outside, outer; outward; out of door

zunánje ministrstvo VB Foreign Office
zunánja stran the outside
zunánja površina exterior surface
na zunánji strani (od) on the outside (of)
zunánji svét the external (ali outer) world
zunánji žep outside pocket
za zunánjo uporabo for external use (ali application); (inozemski) foreign
zunánji kót geometrija exterior angle
zunánje zidovje, obzidje exterior rampart
zunánja politika foreign policy
zunánji dopisni član (akademije ipd.) nonresident corresponding member

žêpek (-pka) m

1. dem. od žep taschino:
žepek na telovniku il taschino del gilet
žepek za uro il taschino dell'orologio

2. gastr. fagottino (dolce)

θῡλάκιον, τό θῡ́λακος ὁ vreča, malha, žep, (usnjata) mošnja.