Franja

re-crūdēscō -ere -crūduī (—) (re in crūdēscere) „zopet (znova) posta(ja)ti surov“, „zopet (znova) osuroveti“, „zopet (znova) okrvaveti“

1. (o ranah) zopet (znova) se (po)slabšati, zopet (znova) se predreti (predirati), zopet (znova) se odpreti (odpirati): quae consanuisse videbantur, recrudescunt Ci. ep.

2. metaf. zopet (znova) izbruhniti, zopet (znova) bukniti, zopet (znova) se živo (raz)vneti, zopet (znova) zagore(va)ti, ponoviti se: recrudescente Manlianā seditione L., paulisper recruduit pugna L., dolor Cu., amor Sen. ph., nefas Sen. tr., peccatum Hier., discordia Cypr.

re-secrō -āre -āvī -ātum (rē in sacrō)

1. znova (zopet, ponovno, spet, (in) še enkrat, živo) prositi: nunc te obsecro resecroque Pl., obsecro resecroque te Pl.

2. prošnjo umakniti (umikati), vzeti (jemati) nazaj: resecro quod obsecraveram Pl., nec resecravit Amm.

retracer [rətrase] verbe transitif znova narisati, načrtati, predstaviti, predočiti, slikati; živo pripovedovati (les exploits d'un héros podvige, junaška dejanja kakega junaka)

rove¹ [róuv]

1. samostalnik
potepanje, klatenje, potikanje, beganje, tavanje; sprehod (potovanje) brez cilja

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
klatiti se, potikati se; tavati, bloditi, begati; prekrižariti; loviti (ribe) z živo vabo

rûjan -jna -o, dol. rûjnī -ā -ō
1. rujen: -o vince
2. živo rdeč: -a zora

rush¹ [rʌš]

1. samostalnik
naval, nalet, zamah, prerivanje, drvenje, pehanje; naglica; masovno odhajanje (to v)
nenaden izbruh ali povečanje
medicina naval krvi
trgovina veliko, živo povpraševanje (for po, za)
figurativno napad

by rushes skokoma
on the rush pogovorno z vso naglico, na hitro
with a rush nenadoma
the rush hours najprometnejše, konične ure (ko gredo ljudje v službo ali se vračajo domov)
a rush for seats naval na sedeže
rush of pity nenadno sočutje
gold rush figurativno zlata mrzlica
there was a rush of blood to his face kri mu je planila v obraz
to make a rush for planiti na, navaliti na

2. pridevnik
hiter, nagel; nujen; prizadeven

rush order hitro, nujno naročilo

sting^*2 [stiŋ]

1. prehodni glagol
zbosti, pičiti, ugrizniti; (za)peči, (za)boleti; zadeti v živo, (globoko) raniti, užaliti, mučiti; gristi (vest); spodbosti
sleng preveč zahtevati, ogoljufati, oslepariti, oškodovati

2. neprehodni glagol
imeti želo; pičiti; boleti, peči, žgati

my hand stings roka me peče, boli
the insult stung him žalitev ga je globoko ranila
the blow stung me udarec me je zabolel
pepper stings one's tongue poper žge na jeziku
he was stung for a fiver sleng osleparili so ga za pet funtov
he is stung with remorse vest (kesanje) ga peče
it stung me to the heart do srca me je zabolelo
to sting to the quick zadeti v živo
to sting into rage do besnosti razdražiti
a wasp stung him osa ga je pičila

tosasiēpi m, f vrtn. (tagliasiepe) škarje za živo mejo

tratteggiare v. tr. (pres. tratteggio)

1. črtkati; skicirati; umet. šrafirati

2. živo opisovati, prikazati

ukòvati ùkujēm
1. vkovati: ukovati koga u lance; ukovati dragi kamen u zlato
2. zabiti: ukovati ekser, klinac
3. zakovati, zabiti v živo: ukovati konja

urézati -žem
I.
1. odrezati, odsjeći (-se-): urezati si kos kruha, palico, šiba v grmu
2. urezati črke uobličiti slova, dati slovima rez
3. skrojiti: urezati komu obleko; blago se ureže, ko se kroji
4. zarezati: urezati gosje pero
5. kidnuti, strugnuti, brzo otići: urezati jo po cesti, čez travnik
6. živo zasvirati, zapjevati (-pe-): godci so urezali veselo koračnico; pevski zbor je urezal lepo melodijo
II. urezati se
1. posjeći se: urezati se v prst
2. prevariti se, nasamariti se: urezati se pri kupčiji
3. izgubiti se pri krojenju: blago se ureže

verberō¹ -āre -āvī -ātum (verbera)

1. (pre)bičati, (pre)tepsti, šibati (z bičem, šibo): Pl., Mart., Suet. idr., facinus est vincire civem Romanum, scelus verberare Ci., virgis verberari Ci., aliquem verberatum necare L., ad pulsandos verberandosque homines Ci., piscem ferulā Plin. z udarci mehčati.

2. udariti (udarjati), biti koga, kaj, ob kaj, (pre)tepsti (ne z bičem ali šibo, ampak s kako drugo stvarjo), mahati, udrihniti (udrihati) po kom, čem, zade(va)ti koga, kaj: Ca., Eutr. idr., os Plin. iun. v obraz, os manibus T., eum ense O., aethera alis V., auras ictibus V., centena arbore fluctūs V. s sto vesli udarjati po valovih, Charybdis sidera verbera undā V. „tepe“ = škropi zvezde, se dotika zvezd, Aufidus verberat undas Lucan. tepe valovje, se izliva v valovje, chelyn plectro Sen. tr. prebirati, udarjati, igrati, mihi vox aures verberat Pl. mi bije na ušesa, verberare sulcum tempestatibus Col., verberari sole, imbre, ventis Plin., puppem verberat Eurus Val. Fl., etesiae litus Aegyptium verberant Sen. ph., Iuppiter nive verberat agros Stat., vineae grandine verberatae H. pobiti, stolčeni, sal super id (sc. vulnus) duobus digitis verberatur Cels. se potolče; abs.: caudā verberando excutere cibum Plin. (o ribah); preg.: noli verberare lapidem, ne perdas manum Pl. (o zastonjskem delu); occ. streljati na kaj, obstreljevati kaj: tormentis Mutinam Ci.

3. metaf. (z besedo) bičati, karati, v živo zbosti (zbadati), bridko zade(va)ti, mučiti: me illis quidem haec verberat verbis Pl. (prim.: verbis tamquam flagris verberati Lact.), orator istos verberavit Ci., verberare os alicuius convicio senatūs Ci., matronam contumeliis Petr., me surdum Pl. ali eius aures sermonibus T. mučiti.

Opomba: Star. obl. verberit = verberaverit: Lex ap. Fest.

vermeil [və́:meil]

1. pridevnik
živo rdeč, škrlatno rdeč

2. samostalnik
žarno rdeča barva, škrlat; škrlatno rdečilo; pozlačeno srebro ali bron; (kamen) granat

3. prehodni glagol
živo rdeče pobarvati

vermeil, le [vɛrmɛj] adjectif živo rdeč; masculin pozlačeno srebro

lèvres féminin pluriel vermeilles živo rdeče ustnice
cuiller féminin en vermeil žlica iz pozlačenega srebra

vermilion [və:míljən]

1. samostalnik
cinober, svinčeni oksid, minij, živo (rumeno) rdeča barva; rdeče barvilo

2. pridevnik
(ki je) živo rdeče barve (kot cinober), živo (rumeno) rdeč; škrlaten

3. prehodni glagol
s cinobrom pobarvati

vermillon [-mijɔ̃] masculin cinober, živo rdeča barva

le vermillon des lèvres živo rdeča barva ustnic
des rubans masculin pluriel vermillon živo rdeči trakovi
adjectif, invariable živo rdeč

vif-argent [-aržɑ̃] masculin živo srebro; (figuré)

avoir du vif-argent dans les veines biti zelo živ(ahen)

vitalize [váitəlaiz] prehodni glagol
poživiti, oživljati (tudi figurativno)
dati življenjsko silo, okrepiti
figurativno napraviti živo (portret, sceno itd.); vliti (čemu) življenje, živo predstaviti

vitalizzare v. tr. (pres. vitalizzo) pren. knjižno poživiti; narediti živo, živahno

vivant, e [vivɑ̃, t] adjectif živ, živahen; masculin živo bitje; čas, doba življenja

langues féminin vivantes živi jeziki
portrait masculin vivant živ, zelo podoben portret
quartier masculin vivant živahna mestna četrt
bon vivant veseljak, lahkoživec
du vivant de mon père dokler živi (je živel, bo živel) moj oče
âme féminin vivante živa duša
preuve vivante živ dokaz