Franja

Zadetki iskanja

  • žîv žíva žívo, dol. žîvī -ā -ō
    1. živ: -o biće; -o meso; -o vapno, -i kreč; -a voda; -i pijesak, pesak; -a ulica; živ jezik; živ dječak, dečak; -a uspomena živ spomin; slikati -im bojama; dok sam živ i zdrav; nema ni -e duše; živ stil; ne bio živ ako nije tako naj se v zemljo pogreznem, če ni tako; -a istina; ni za -u glavu nikakor ne; živ mi bodi živ, živel!; -i bili pa vidjeli prihodnost bo potrdila, pokazala resničnost mojih besed; -a slika; -a vaga živa teža
    2. surov, presen: -o meso
    3. -a ograda živa meja
    4. -a trava bot. čepljevec, iglica, Erodium
  • živ|eti [é] (-im)

    1. leben, (biti živ) am Leben sein
    pustiti živeti (ne ubiti) leben lassen
    živeti naprej fortleben, weiterleben
    živeti in pustiti živeti figurativno leben und leben lassen

    2.
    bedno živeti vegetieren, dahinvegetieren
    dobro živeti gut leben, (privoščiti si kaj) es sich wohl sein lassen, veselo življenje: kein Kind von Traurigkeit sein
    znati živeti ein Lebenskünstler sein
    živeti iz dneva v dan drauflosleben
    živeti iz rok v usta von der Hand in den Mund leben
    živeti kot grof leben wie die Made im Speck
    živeti kot kralj wie ein König leben
    živeti ločeno getrennt leben
    živeti na koruzi in Onkelehe leben
    živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben, in großem Stil leben
    živeti preko svojih možnosti über seine Verhältnisse leben
    živeti sam zase für sich leben, zurückgezogen leben
    živeti skupaj [miteinanderleben] miteinander leben, zusammenleben, leben mit, zusammenleben mit
    živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
    živeti tjavdan in den Tag hinein leben

    3. tudi živalstvo, zoologija
    živeti klateško vagabundieren
    živeti nomadsko nomadisieren
    živeti parazitsko parasitieren
    živeti v leben in, ein -bewohner sein
    (v vodi ein Wasserbewohner sein, v jamah ein Höhlenbewohner sein)
    ki živi na/v … -bewohnend
    (vodi wasserbewohnend, drevju baumbewohnend, jamah höhlenbewohnend)
    ki živi v skupinah/tropih gesellig
    živeti od (hraniti se z) leben von

    4. kje: leben, wohnen, stalno: ansässig sein; v stanovanju, hiši: (eine Wohnung, ein Haus) bewohnen

    5.
    živeti življenje ein Leben führen
    živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen
    živeti na čigav račun (jemandem) auf der Tasche liegen
    živeti v miru s kom mit jemandem in Frieden leben, auf Friedensfuß stehen mit
    živeti v prepirih in Unfrieden leben
    živeti v sovraštvu s kom in Feindschaft leben/liegen mit (jemandem)
    živeti v zakonu eine Ehe führen

    6.
    živeti samo za aufgehen in (delo in Arbeit aufgehen)
    |
    figurativno živeti od lepih besed von Luft und Liebe leben
    |
    živel! Hoch!
  • živéti (-ím) imperf.

    1. vivere; essere:
    prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe l'antenato dell'uomo visse verso la fine dell'era glaciale
    (v pravljicah) nekoč je živel kralj c'era una volta un re
    človek živi povprečno sedemdeset let l'uomo vive in media settant'anni
    kamela živi v puščavi il cammello vive nel deserto
    živeti na deželi, v hribih, v mestu vivere in campagna, in montagna, in città
    živeti pod tujo streho stare, vivere in casa d'altri
    živi pri teti vive, sta, abita dalla zia

    2. vivere, fare una vita, stare:
    asketsko, brezskrbno, pošteno živeti vivere asceticamente, spensieratamente, onestamente
    živeti v pomanjkanju, razkošju vivere nell'indigenza, nel lusso
    živeti v ljubezni vivere d'amore e d'accordo
    živeti v strahu, v zmoti vivere nella paura, nell'errore
    kako živiš? come stai?
    bibl. živeti kot lilija na polju vivere come il giglio dei campi
    živeti kot ptiček na veji vivere come uccel di bosco

    3. (biti dejaven, delujoč) essere attivo, vivo:
    kraj gospodarsko in kulturno živi il luogo è vivo economicamente e culturalmente

    4. convivere:
    leto dni je živel z njo convisse con lei un anno
    živeti na koruzi convivere, convivere more uxorio

    5. živeti s, z, za vivere (assieme) con; vivere per:
    živeti z naravo vivere con la natura
    živeti za glasbo, za otroke vivere per la musica, per i figli

    6. živeti od vivere di:
    živeti od kmetijstva, turizma vivere d'agricoltura, di turismo
    živeti od dela svojih rok vivere del lavoro delle proprie mani

    7. tr. (vzdrževati) mantenere:
    živeti družino mantenere la famiglia

    8. (pojavljati se, obstajati) vivere, sopravvivere:
    rokovnjači živijo samo v ljudskih pripovedkah i briganti vivono soltanto nei racconti popolari

    9. (v medmetni rabi) viva, evviva:
    naj živi svoboda viva la libertà!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ni vreden, da živi non è degno di calcare la terra
    živeti na luni, v oblakih fantasticare, vivere con la testa fra le nuvole
    živeti v senci vivere nell'ombra, non dare nell'occhio
    bibl. človek ne živi le od kruha non di solo pane vive l'uomo!
    živeti iz rok v usta vivere alla giornata
    živeti kot kralj vivere, stare come un papa
    živeti na veliki nogi vivere da gran signore
    živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri
  • živéti vivir; existir; dar señales de vida ; (stanovati) vivir, residir

    živeti naprej seguir viviendo, subsistir
    živeti skupaj z convivir con
    živeti udobno (od miloščine, od zraka, v divjem zakonu) vivir a su gusto (de caridad, del aire, amancebado)
    brezskrbno, tjavdan živeti vivir despreocupado
    razvratno živeti vivir licenciosamente
    živeti sam zase, v osamljenosti vivir retirado
    bedno živeti vivir miserablemente (ali en estrechez), vegetar, fam ir tirando
    on živi v Kranju vive en Kranj
    živeti v tujini vivir en el extranjero
    živeti za kaj entregarse por entero a a/c
    dobro živeti darse buena vida
    znati živeti saber vivir
    živeti od rok do ust vivir al día
    živeti v upanju, da ... vivir en la esperanza de que (futur)
    on ne bo več dolgo živel ya no vivirá mucho, sus días están contados
    mirno živeti vivir en paz (ali pacíficamente)
    razkošno živeti vivir a lo grande
    samo enkrat se živi no se vive más que una vez
    dokler je živel moj oče viviendo mi padre
  • žìvot -òta m
    1. življenje: prirodni, obiteljski, naučni, znanstveni, državni, goli, duševni, javni, kulturni, biljni, porodični, zagrobni, vječni, večni život; borba na život i smrt; život mu visi o koncu, o niti; lišiti koga -a vzeti komu življenje; oduzeti sebi život vzeči si življenje; staviti, metnuti život na kocku; stupiti u život; biti na pragu -a; tako mi -a! kakor sem resnično živ!; pokloni mi život na megdanu podari mi življenje, če v dvoboju s teboj zmagam; rastaviti se sa -om ločiti se od življenja; za njegova -a ko je še on živel; ogorčiti kome život zagreniti komu življenje; sposoban za život; staviti život na kocku; radi se o -u gre za življenje; osiguranje -a; za mene nema više -a; sprovesti zakon u život dati zakonu veljavo; zakon je sproveden u život zakon je začel veljati; stupiti u javni život stopiti v javnost
    2. život: obuhvatiti koga oko -a
    3. življenjepis: Život svetoga Simeuna; Životi kraljeva i arhiepiskopa srpskih
  • βέομαι, βείομαι ep. živel bom.
  • εἰμί [Et. iz ἐσ-μι, kor. es; idevr. ésmi, slov. sem (strsl. jesmь iz esmi). – Obl. at. εἰμί, εἶ, ἐστί(ν), ἐστόν, ἐσμέν, ἐστέ, εἰσί(ν); cj. ὦ, ᾖς itd.; opt. εἴην, imper. ἴσθι, ἔστω, 3 pl. ἔστων, ὄντων, ἔστωσαν; inf. εἶναι, pt. ὤν, οὖσα, ὄν; impf. ἦ in ἦν, ἦσθα, ἦν; ἦστον, ἤστην in ἤτην, ἦμεν, ἦτε in ἦστε, ἦσαν; fut. ἔσομαι, 3 ἔσται – ep. praes. ind. 2 sg. εἶς, εἴς, ἐσσί, 1 pl. εἰμέν, 3 pl. ἔασι, cj. ἔω, εἴω, ἔῃς, ἔῃσιν in ᾖσιν; opt. ἔοις, ἔοι, 2 pl. εἶτε; imper. ἔσσ(ο), inf. ἔμ(μ)εναι in ἔμ(μ)εν, pl. ἐών, ἐοῦσα, ἐόν; impf. 1 sg. ἔα, ἦα, ἔον, iter. ἔσκον; 2 sg. ἔησθα, 3 sg. ἔην, ἤην, ἦεν, iter. ἔσκε, 3 pl. ἔσαν, fut. ἔσσομαι, ἔσσεαι, 3 sg. ἔσ(σ)εται in ἐσσεῖται- ion. impf. 2 sg. ἔας, 2 pl. ἔατε, dor. inf. praes. ἦμεν, εἶμεν; NT praes. imper. 3 sg. ἤτω, impf. 1 s. ἤμην, 2 s. ἦς, 1 pl. ἤμεθα; ind. prez. razen 2 sg. je enkl., ἔστι kot samostojen glagol v začetku stavka in za, καί, εἰ, ἀλλά, ὡς, οὐκ, τοῦτ', ταῦτ' paroxytonon.] I. kot samostojen glagol (verbum subst.) 1. a) sem; bivam, nahajam se, stanujem; živim, obstojam, trajam; zgodim se, pripetim se ἔστι θεός je, biva Bog, θεοὶ αἰὲν ἐόντες vedno živeči, nesmrtni bogovi, οἱ οὐκ ἐόντες mrtveci, οὐκέτι ἐστίν ne živi več, ni ga več, οἱ ἐσόμενοι potomci, τὰ ὄντα sedanjost, imetje, τὰ ἐσόμενα prihodnost; ἕως ἂν ᾖ πόλεμος dokler traja vojna. – ἔστιν ὅς je, ki = marsikdo, ἔστιν ali εἰσίν οἵ so, ki = marsikateri, nekateri: ἔσθ' ὅτε = ἐνίοτε včasih; οὐκ ἔστιν ὅσ (τις) nobeden, ἔστιν ὅπῃ ἔοικε v nekem oziru je podoben, οὐκ ἔστιν ὅπως οὐκ vsekakor, na vsak način, οὐκ ἔστιν ὅκως κοτέ ni mogoče, da bi kdaj, οὐκ ἔσθ', ὅπου οὐ povsod, οὐκ ἔσθ' ὅπου na noben način; b) ἔστιν z inf. mogoče je, dovoljeno je, sme se. 2. pregnantno: sem v resnici, sem zares, veljam, pomenim; ὁ ὤν resničen, istinit, τὸ ὄν resnično, resnica, istinitost, τῷ ὄντι v resnici, zares, τὰ ὄντα resnične stvari, resnica, premoženje, τοῦτο, ὅ ἔστιν resnično bitje, τῷ ἐόντι χρῆσθαι resnico govoriti, τὰ ὄντα ἀπαγγέλλειν resnico poročati. II. kot vezni glagol (copula) s predikatnim subst. ali adi. οἱ θεοὶ ἀθάνατοί εἰσιν. Sloveni se z raznimi glagoli 1. V nom.: sem, pomenjam, veljam za, služim, zgodim se, znašam; οὐδέν εἰμι ničesar ne pomenim, οὐδέν ἐσμεν nič nismo, po nas je; τὰ δὶς πέντε δέκα ἐστίν znaša, je deset; v zvezi s part. služi v opisovanje: ὅστις ἦν ἐκεῖνον ὁ κτανών kdo je bil, ki ga je ubil (= njegov morilec). 2. V gen.: a) izvora, snovi, kakovosti: sem iz česa, izhajam, izviram iz, sestojim iz ἀγαθῶν προγόνων, τριάκοντα ἐτῶν trideset let star; b) gen. poss.: α.) sem čigav, pripadam komu, spadam med Σόλων τῶν ἑπτὰ σοφῶν ἦν; ἐμαυτοῦ εἰμι sem sam svoj gospod, τῶν θαυμαστῶν εἰμι spadam med; β.) dolžnost, naloga, navada je, ἄρχοντός ἐστι vladarjeva dolžnost je, ἔστι τῶν αἰσχρῶν = αἰσχρόν ἐστιν, τέχνης ἐστί zahteva umetnost. 3. V dat. imam, posedujem (= est mihi): ἔστι μοι βουλομένῳ po volji mi je, prijetno mi je; τί σφίσιν ἔσται; kaj dobe? kaj jih čaka? 4. Z adverbi: Λυκοῦργος οὐκέτι δὴν ἦν ni več dolgo živel; κακῶς, καλῶς, χαλεπῶς ἦν. 5. Pri prepozicijah: ἀμφί τινος bavim se s čim, ἀπό τινος izviram, izhajam iz česa, εἴς τι služim v kaj, ἔν τινι bavim se s čim, ἐπὶ τῷ ἀδελφῷ sem v bratovi oblasti (druge zveze glej pri posameznih predlogih). 6. Pleonastično: ἑκὼν εἶναι prostovoljno, rad, τὸ νῦν εἶναι za sedaj; τὸ σύμπαν εἶναι vobče, sploh; τὸ ἐπ' ἐμοὶ εἶναι kolikor je od mene odvisno, kolikor je v moji moči; τὸ κατὰ τοῦτον εἶναι kolikor je (v njegovi moči) od njega odvisno; σύμμαχόν μιν εἵλοντο εἶναι.
  • κρείσσων, at. κρείττων, ion. κρέσσων 1. a) močnejši, silnejši, krepkejši, mogočnejši, sposobnejši, boljši, koristnejši, hrabrejši, odločnejši, οἱ κρείσσονες višji, plemiči; κρεῖσσόν (ἐστι) boljše je, koristnejše je; κρείσσων ἦσθα μηκέτ' ὤν boljše bi bilo, da bi ne živel, κρείσσων γὰρ Ἅιδᾳ κεύθων ὁ νοσῶν boljše bi bilo, da bi bolnik umrl; b) zmagujoč, obvladujoč, nadkriljujoč, gospodar, vladar, premagalec τινός, λόγου κρείσσων ki se ne da opisati, nepopisen, κρείσσων εἰμί zmagujem. 2. v slabem pomenu: slabši, hujši, nevarnejši, ἔργ' κρείσσον' ἀγχόνης ki več zaslužijo kot vešala, πρᾶγμα ἐλπίδος κρεῖσσον stvar je hujša, nego se je pričakovalo.
  • μέχρι, μέχρις [Et. iz meg' hr-] 1. adv. do, μέχρι ἐνταῦθα, μέχρι δεῦρο do tukaj; pogosto s predlogi μέχρι πρός, εἰς, ἐπί τι. 2. praep. z gen. do, tja do, μέχρι θαλάσσης, μέχρι οὗ do tja, kjer, μέχρι τούτου ali τούτων do tedaj, tako dolgo, τέο μέχρι; kako dolgo? μέχρι ἐμεῦ do mojega časa, μέχρι του nekaj časa; μέχρι τοῦ δικαίου v mejah pravičnosti = kolikor je pravično, μέχρι τῆς ἐκείνου ζόης dokler bo živel = celo njegovo življenje, μέχρι ὅσου kako dolgo, doklej. 3. veznik dokler (ne), lat. donec, quamdiu; pogosto μέχρι οὗ (= ἕως) dokler ne; a) z ind. μέχρι σκότος ἐγένετο; b) s cj. in ἄν: μέχρι δ' ἂν ἐγὼ ἥκω, αἱ σπονδαὶ μενόντων; pri Her. 4, 119 stoji tudi sam konj.
  • ὀφείλω [Et. iz ϝο-φελνω; ϝο = predpona; sor. ὀφλισκάνω. – Obl. fut. ὀφειλήσω, aor. ὠφείλησα, pf. ὠφείληκα, aor. pass. ὠφειλήθην; aor. 2 ὤφελον, ep. ὄφελον], ep. ὀφέλλω 1. dolgujem, sem dolžen χάριν, χρεῖός τινι, sem na dolgu, moram kaj plačati, τὴν ὑπόσχεσιν sem dolžen (zavezan), obljubo izpolniti; pass. ὀφείλεται dolguje se mi, pristuje mi kaj; χρεῖος ὀφείλεταί μοι imam pravico, zahtevati odškodnino; τὸ ὀφειλόμενον dolg, ὀφειλόμενος dolžen, pristojen. 2. a) moram (sem dolžan) kaj storiti, imam nalogo ὀφείλεις με χρηστοῖσι ἀμείβεσθαι, pass. ὀφείλεται spodobi se, pristuje, treba je, usojeno je, σοὶ ταῦτ' ὀφείλεται παθεῖν tebi je usojeno to, trpeti; b) zlasti stoji v tem pomenu aor. ὤφελον, ep. ὄφελον moral bi (gl. lat. debui): ὤφελεν ἀθανάτοισι εὔχεσθαι moral bi bil moliti k nesmrtnim bogovom; aor. ὤφελον torej izraža neizpolnjivo željo za sedanjost z inf. praes., za preteklost z inf. aor., pogosto pristopajo členice εἴθε, εἰ γάρ, ὡς, ὡς δή, nikalno μή; n. pr. τὴν ὄφελ' ἐν νήεσσι κατακτάμεν Ἄρτεμις morala bi jo bila usmrtiti = o da bi jo bila usmrtila, μὴ ὄφελες λίσσεσθαι o da bi ne prosil, ὤφελε Κῦρος ζῆν o da bi Kir še živel, ὤφελες τοῦτο ποιῆσαι o da bi bil pač to storil = to bi bil moral storiti; NT ὄφελον z ind.: o da bi vendar, dal Bog da = lat. utinam.
  • дотягивать, дотянуть vleči do, dovleči;
    д. до весны zavlačevati, zavleči do spomladi;
    я дотяну с этими деньгами до конца месяца s tem denarjem bom prebil do konca meseca;
    платье это не дотянет до конца зимы ta obleka ne bo zdržala do konca zime;
    больной не дотянет до вечера bolnik ne bo živel do večera
  • жить živeti; preživljati se; stanovati; delati, biti v službi;
    как живёте? kako se imate?, kako se vam godi?;
    ж. своим трудом živeti od svojega dela;
    ж. в ладу živeti v slogi;
    ж. поживать lepo živeti;
    ж. душа в душу živeti v slogi;
    где вы живёте? kje stanujete?;
    ж. на всём готовом imeti popolno oskrbo;
    ж. припеваючи živeti srečno, imeti lepo življenje;
    он приказал долго ж. umrl je;
    жил-был nekoč je živel (v pravljicah);
  • протягивать, протянуть raztegovati, raztegniti; iztegovati, iztegniti; poda(ja)ti (roko); zavlačevati, zavleči; (pre)živeti; (pren.) skritizirati; (vulg.) mahniti;
    протянуть ноги (vulg.) umreti;
    больной до утра не протянет (gov.) bolnik ne bo živel do jutra
  • угол m kot; vogal;
    смежные углы (geom.) sokoti;
    красный у. častno mesto;
    иметь свой у. imeti svoj kotiček;
    завернуть за у. zaviti okoli vogala;
    положить во главу угла položiti za temelj; narediti za os;
    жил в глухом углу živel je v zapuščenem zakotju;
    сдавать угол oddajati v najem posteljo, prenočišče;
    сгладить угли izgladiti nasprotja;
    прижать в у. spraviti v zadrego (v pogovoru)