Franja

Zadetki iskanja

  • thrust*2 [ɵrʌst] prehodni glagol
    suniti, (po)riniti, porivati, potiskati; vtakniti (in, through v, skozi)
    (pre)bosti; vsiliti; priganjati, naganjati
    neprehodni glagol
    prerivati se, gnesti se, riniti se, riniti (through skozi)
    navaliti (on na); naleteti (at na)
    udarjati (at ob, v)

    to thrust a dagger into s.o.'s back zasaditi komu nož v hrbet
    I thrust my fist into his face s pestjo sem ga udaril po obrazu
    to thrust one's hand into one's pocket vtakniti, zariti roko v žep
    to thrust one's nose into vtikati svoj nos v, vmešavati se v
    to thrust o.s. into vmešati se v, vriniti se v
    to thrust s.th. upon s.o. vsiliti komu kaj
    to thrust s.o. through prebosti koga
    to thrust one's way (through) utreti, prebiti si pot
    he thrust himself upon us vsilil nam je svojo družbo
    to thrust past preriniti se mimo
  • tief globok; Temperatur: nizek; Geheimnis, Winter: velik; Not, Schmerz, Einsamkeit: hud; Farbe: temen; tiefer Boden globoka tla; tiefer Schlaf globok spanec; Adverb globoko; (in niedriger Lage) nizko; bedauern, erschrecken: zelo, močno; tief sinken globoko/nizko pasti; tief gefallen sein nizko pasti; tief in globoko v; tief in der Nacht/in Afrika sredi noči/Afrike; tief im Herzen/im tiefsten Herzen na dnu srca; im tiefen Winter sredi zime; tief in die Tasche greifen globoko (po)seči v žep; tief ins Glas gucken globoko pogledati v kozarec; tief in Schulden sein biti visoko zadolžen; tief in der Kreide sein biti globoko v kredi (visoko zadolžen); jemanden tief im Herzen treffen zadeti (koga) globoko v srce; bis tief in den Herbst: do pozne (jeseni); im tiefsten Frieden sredi najglobjega miru; aus tiefster Seele od srca
  • trou [tru] masculin luknja; figuré vrzel; bedno stanovanje, brlog; populaire jama, grob; uho (šivanke); familier zakotna, odmaknjena vas

    trou à fumier gnojiščna jama
    trou d'obus lijak od granate
    trou de la serrure luknja pri ključavnici
    trou de sonde, de forage vrtina
    trou du souffleur suflerjeva školjka
    le trou normand (figuré) žganje, ki se pije sredi obeda
    trou d'air zračna luknja (žep)
    un petit trou pas cher odmaknjena vasica, cenena za letovanje
    faire un trou à la bourse globoko seči v žep
    faire un trou pour en boucher d'autres (figuré) napraviti nov dolg, da bi z njim poplačali druge (stare)
    faire son trou (figuré) visoko se povzpeti, uspeti v življenju
    il n'est jamais sorti de son trou on ni nikoli potoval, ne pozna prav nič sveta
    avoir des trous de mémoire pozabljati
    rester dans son trou (figuré) skri(va)ti se
  • trouser [tráuzə] samostalnik
    hlačnica
    vulgarno hlače

    trouser pocket hlačni žep
    trouser press, trouser stretcher nateznik za hlače
    trouser strap hlačni jermen
  • ventrālis -e (venter) trebušen: humor Macr.; subst. ventrāle -is, n

    1. trebušna blazina: Plin.

    2. trebušni pas kot žep oz. torba: Plin. Soobl. ventrālis -is, m: Ulp. (Dig.).
  • vsák (-a -o)

    A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
    napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
    v vsakem primeru in ogni caso
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
    na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
    v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
    v vsakem primeru in tutti i casi
    na vsak način in tutti i modi
    vsak čas bodo prišli vengono a momenti
    to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
    ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
    gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
    na vsak način certamente, ad ogni costo
    o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
    biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
    pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
    stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
    loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
    obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
    vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
    pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
    kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
    ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
    vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
    Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
    vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

    B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
    to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
    razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte
  • vtakn|iti (-em) vtikati predmet: stecken in, einstecken (in); (eno v drugo [ineinanderstecken] ineinander stecken, nazaj zurückstecken, skozi durchstecken, v kaj hineinstecken); komu v žep - denar ipd.: zustecken
    vtakniti v žep in die Tasche stecken, dobiček ipd.: einstreichen
    v bolnišnico, dom, internat: stecken, unterbringen
    vtakniti nos v kaj die Nase in (etwas) stecken
    vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
    vtakniti v zapor ins Gefängnis stecken, (jemanden) einlochen
    vtakniti si za klobuk sich (etwas) an den Hut stecken
  • vtakníti mettre dans, ficher dans, introduire dans, faire entrer dans , familiarno fourrer dans ; (meč v nožnico) (r)engainer

    vtakniti v žep mettre (ali glisser, familiarno fourrer) quelque chose dans sa poche, empocher
    vtakniti denar v kaj investir (ali placer, mettre, engager) de l'argent dans quelque chose
    vtakniti koga v ječo mettre (ali jeter) quelqu'un en prison
    v vsako reč vtakniti nos (familiarno) fourrer son nez partout
    vtakniti se v kaj se mêler de quelque chose, s'ingérer, s'immiscer, s'insinuer, intervenir dans quelque chose
  • vtákniti to put into

    vtákniti (meč) v nožnico to sheathe
    vtákniti roke v žep to put one's hands into one's pockets
    vtákniti v žep to pocket, to put into one's pocket
    vtákniti se v (figurativno) to meddle in, with
    vtákniti se vmes to interfere in something, to meddle with something
  • vtákniti (-em) | vtíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ficcare, cacciare, infilare; mettere, introdurre, inserire:
    vtakniti ključ v ključavnico infilare la chiave nella toppa
    vtakniti zakovico v odprtino inserire un ribattino nell'apposito orifizio
    vtakniti žeton v avtomat introdurre il gettone nel distributore
    vtakniti roke v žep cacciare, mettere le mani in tasca
    ne vem, kam sem vtaknil očala non so dove ho messo gli occhiali
    vtakniti meč v nožnico rimettere la spada nella guaina, inguainare la spada

    2. (nadeti, nadevati nekaj, kar omejuje gibanje) mettere:
    vtakniti bolnika v prisilni jopič mettere al malato la camicia di forza
    vtakniti koga v lisice mettere le manette a qcn.

    3. (spraviti koga kam) mettere, ficcare, cacciare:
    vtakniti v internat mettere in un convitto
    vtakniti v zapor ficcare in prigione, sbattere in prigione

    4. pren. (vložiti, vlagati v kaj) investire, collocare:
    v novo hišo je vtaknil vse prihranke ha investito tutti i risparmi nella nuova casa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vtakniti glavo v levje žrelo andare nella tana del leone
    vtakniti svoj nos, svoje prste povsod, v vsako reč ficcare il naso dappertutto, intromettersi dovunque
    vtakniti koga pod nadzorstvo mettere qcn. sotto controllo, sotto sorveglianza
    pri večjih naročilih vtakne v žep več milijonov nelle commesse di un certo volume intasca vari milioni
    pog. vtakniti koga v keho sgnaccare qcn. in gattabuia
    pog. ne vem, kam naj ga vtaknem non so dove metterlo

    B) vtákniti se (-em se) | vtíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. intromettersi

    2. apostrofare, molestare qcn.:
    v vsako mlado žensko se vtakne non c'è donna giovane che lui non molesti
    pog. ne vem, kam se je vtaknil non so dove si è cacciato, dove sia andato a finire
  • vtákniti poner, meter (v en) ; (vtikalo) enchufar ; (meč v nožnico) envainar

    vtakniti v žep embolsar
    vtakniti se vmes entrometerse, inmiscuirse
  • vuōto

    A) agg.

    1. prazen; nezaseden:
    botte vuota prazen sod
    a mani vuote ne da bi kaj dosegel
    a stomaco vuoto tešč
    testa vuota puhloglavec
    rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok

    2. pren. prazen, puhel:
    discorsi vuoti prazno besedičenje

    B) m

    1. fiz. vakuum:
    sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)

    2. aero
    vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep

    3. praznina; vrzel; prazno:
    cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
    fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
    fissare il vuoto strmeti v prazno

    4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
    vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
    restituire i vuoti vrniti prazne steklenice

    5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
    vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
    vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
    colmare un vuoto zapolniti vrzel
    lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)

    6. prazno, nepotrebno, jalovo:
    assegno a vuoto nekriti ček
    marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
    scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
    PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine
  • Westentaschenformat, das, im Westentaschenformat v malem žepnem formatu; figurativ Politiker: za v mali žep, minimini
  • zadrga samostalnik
    (del oblačila) ▸ cipzár
    odpeta zadrga ▸ nyitott cipzár
    kovinska zadrga ▸ fémcipzár
    plastična zadrga ▸ műanyag cipzár
    žep z zadrgo ▸ cipzáras zseb
    zadrga na hlačah ▸ cipzár a nadrágon
    jakna na zadrgo ▸ cipzáros kabát
    odpeti zadrgo ▸ lehúzza a cipzárt
    zapeti zadrgo ▸ felhúzza a cipzárt
    zadrga se zatakne ▸ beakad a cipzár
    zadrga se pokvari ▸ elromlik a cipzár
    Puloverji z zadrgo so vedno prijetni za nošenje, poleg tega pa se tudi lažje oblačijo, ker si z zadrgo povečamo izrez. ▸ A cipzáras pulóvereket mindig kellemes hordani, emellett könnyen magunkra ölthetjük őket, mivel a cipzárral kitágíthatjuk a nyakkivágást.
  • zgiban (-a, -o) gefalzt, Falz- (pola die Falzlage, lijak der Falztrichter, žep die Falztasche)
  • zráčen1 (-čna -o) adj. d'aria, dell'aria, pneumatico, aereo:
    zračni tok corrente d'aria
    zračna temperatura, vlaga temperatura, umidità dell'aria
    zračna blazina materassino pneumatico, gonfiabile
    voj. zračni napad attacco aereo
    zračni promet traffico aereo
    zračna črta linea d'aria
    zračna pot linea aerea
    publ. zračni most ponte aereo
    zračno ladjevje flotta aerea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zračni pirat pirata dell'aria, dirottatore
    vozilo na zračno blazino veicolo a cuscino d'aria, hovercraft
    zračna črpalka pompa per bicicletta
    med. zračna embolija embolia gassosa
    zračna luknja vuoto d'aria
    meteor. zračna masa (gmota) massa d'aria
    zračna navigacija aeronavigazione
    zračna odprtina sfogo
    zračna puška fucile ad aria compressa
    zračna razredčevalka pompa per vuoto
    elektr. zračna reža traferro
    bot. zračne korenine radici aeree
    voj. zračni alarm allarme aereo
    zračni desant aerosbarco
    teh. zračni filter filtro dell'aria
    zračni jašek condotto d'areazione
    kem. zračni kisik ossigeno atmosferico
    zračni koridor corridoio aereo, aerovia
    strojn. zračni prenašalnik transelevatore
    meteor. zračni pritisk pressione atmosferica
    področje visokega zračnega pritiska zona d'alta pressione
    aer. zračni prostor spazio aereo
    zračni žep vuoto, sacca d'aria
    zračna bolezen mal d'aria
  • zunanj|i (-a, -e) äußerlich, der/die/das äußere; auswärtig, extern; (podružnični) außendienstlich; (zunaj doma) außerhäuslich; (zunaj podjetja) außerbetrieblich; (eksogen, prihajajoč od zunaj) außenbürtig; Außen- (člen das Außenglied, igralec Außenfeldspieler, minister der Außenminister, navoj das Außengewinde, omet der Außenputz, rob der Außenrand, skelet živalstvo, zoologija das Außenskelett, svet die Außenwelt, žep die Außentasche, gospodarska politika die Außenwirtschaftspolitik, politika die Außenpolitik, razsvetljava die Außenbeleuchtung, stena die Außenwand, temperatura die Außentemperatur, utrdba das Außenwerk, vrata die Außentür, ogledalo der Außenspiegel, pristanišče der Außenhafen, snemanje die Außenaufnahme)
    za zunanjo rabo äußerlich, äußerlich zu gebrauchen
  • zunánji external, exterior; outside, outer; outward; out of door

    zunánje ministrstvo VB Foreign Office
    zunánja stran the outside
    zunánja površina exterior surface
    na zunánji strani (od) on the outside (of)
    zunánji svét the external (ali outer) world
    zunánji žep outside pocket
    za zunánjo uporabo for external use (ali application); (inozemski) foreign
    zunánji kót geometrija exterior angle
    zunánje zidovje, obzidje exterior rampart
    zunánja politika foreign policy
    zunánji dopisni član (akademije ipd.) nonresident corresponding member
  • žêpek (-pka) m

    1. dem. od žep taschino:
    žepek na telovniku il taschino del gilet
    žepek za uro il taschino dell'orologio

    2. gastr. fagottino (dolce)
  • θῡλάκιον, τό θῡ́λακος ὁ vreča, malha, žep, (usnjata) mošnja.