Franja

antisocial, e, aux [-sɔsjal, sjo] adjectif protidružben, škodljiv družbi

contagion [kəntéidžən] samostalnik
okužitev, okužba; kužna bolezen
figurativno kuga
figurativno škodljiv vpliv

dañar poškodovati; škodovati, škodljiv biti; pokvariti

dañarse pokvariti se

dētrīmentōsus 3 (dētrīmentum) zelo kvaren, zelo poguben, zelo škodljiv: C.

discreditable [diskréditəbl] pridevnik (discreditably prislov)
sramoten, nečasten, dobremu glasu škodljiv

figurenfeindlich Essen: redilen, škodljiv za linijo

geschäftsschädigend poslovno škodljiv

gesellschaftsfeindlich družbeno škodljiv, družbo ogrožajoč; družbi sovražen

gesundheitsschädigend, gesundheitsschädlich škodljiv za zdravje

hautschädigend škodljiv za kožo

insalubre [ɛ̃salübr] adjectif nezdrav, škodljiv zdravju

logement masculin, îlot masculin insalubre revno, nezdravo stanovanje, revna (mestna) četrt
climat masculin insalubre nezdravo podnebje

insalubrious [insəlú:briəs] pridevnik
nezdrav (kraj, podnebje), zdravju škodljiv

insanitary [insǽnitəri] pridevnik (insanitarily prislov)
nezdrav, zdravju škodljiv, nehigijenski

malsain, e [malsɛ̃, ɛn] adjectif ne (čisto) zdrav (oseba); nezdrav (stvar), škodljiv zdravju; figuré nenraven, nemoralen, familier nevaren

climat masculin, temps masculin malsain nezdravo podnebje, vreme

malsano nezdrav, zdravju škodljiv; bolan, hirav; bolesten

mofette [mɔfɛt] féminin dušljiv, škodljiv plin; zoologie smrduh

nervenschädigend škodljiv za živce

parteischädigend škodljiv za stranko

per-noxius 3 (per in noxius) zelo škodljiv: ceterum asperi (sc. Mossyni) inculti pernoxii adpulsis Mel.

prae-iūdicō -āre -āvī -ātum (prae in iūdicāre)

1. (kot jur. t.t.) vnaprej (raz)soditi, vnaprejšnjo sodbo izreči (izrekati), vnaprejšnjo (sodno) odločitev spreje(ma)ti, vnaprej se odločiti (odločati), prejudicírati: Icti., exponant, quid in magistratu gesserint, deque iis censores praeiudicent Ci., re semel atque iterum praeiudicatā Ci., quasi praeiudicata res ad has causas deferri solet Ci., ut per illum, qui hoc attulisset venenum de hoc praeiudicaretur Ci., id arroganter non praeiudico Brutus ap. Ci. ep., noli praeiudicare quid fuerit Ap., in eā re, quam tu iam praeiudicasti Ap.

2. metaf. pt. pf. praeiūdicātus 3 vnaprej odločen (določen), vnaprej presojen (dosojen): eventus belli L., opinio Ci. predsodek, vir praeiudicatissimus Sid.; od tod subst. praeiūdicātum -ī, n vnaprej odločeno, vnaprej odločena stvar: ne id ipsum quod consultationi reliquerant pro praeiudicato ferret L. imeti za že vnaprej odločeno.

3. meton. škoditi (škodovati), imeti škodljiv (negativen) vpliv, uničiti (uničevati), (u)gonobíti: Ambr., Icti. Prim. praeiūdicium.